Piše: Metod Berlec
Z državnim sekretarjem na Ministrstvu RS za zunanje zadeve Gašperjem Dovžanom smo se pogovarjali o uspešno končanem predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. V drugi polovici leta 2021 je bil predsedujoči Svetu EU za splošne zadeve in sopredsedujoči Izvršnemu odboru Konference o prihodnosti Evrope.
Biografija
Gašper Dovžan se je rodil leta 1976. Leta 2000 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Študij je nadaljeval v Berlinu, kjer je leta 2002 končal magistrski študij s področja evropskih študij. Leta 2011 je opravil pravniški državni izpit. Na ministrstvu za zunanje zadeve se je zaposlil leta 2000. Od 2002 do 2004 je bil pravni svetovalec vladne delegacije pri medvladni konferenci za Pogodbo o Ustavi za Evropo. Od 2004 do 2008 je kot svetovalec za mednarodne odnose delal v kabinetu predsednika vlade in sodeloval pri izvedbi slovenskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici 2008. Leta 2012 je bil svetovalec predsednika vlade za evropska in zunanjepolitična vprašanja. Pred tem je delal v direktoratu za gospodarsko diplomacijo ministrstva za zunanje zadeve. Spomladi 2013 je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja službe vlade za zakonodajo. Od jeseni 2014 do julija 2017 je bil namestnik vodje slovenskega veleposlaništva v Berlinu. Od avgusta 2017 do marca 2020 je delal v Sektorju za splošne in institucionalne zadeve Direktorata za zadeve EU na Ministrstvu RS za zunanje zadeve. Jeseni 2019 je postal vodja sektorja. V letu 2020 je bil imenovan za namestnika vodje posebnega vladnega projekta predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021 in v drugi polovici leta 2021 predsedujoči Svetu za splošne zadeve ter sopredsedujoči Izvršnemu odboru Konference o prihodnosti Evrope. Gašper Dovžan je pred tem delal tudi za vodilno energetsko podjetje v Sloveniji Petrol, d. d., prakso pa je opravljal na Višjem sodišču v Ljubljani. Je poročen in oče treh otrok.
DEMOKRACIJA: Gospod Dovžan, Republika Slovenija je s koncem leta 2021 končala predsedovanje Svetu Evropske unije. Kot ste nedavno poudarili v članku za Sobotno prilogo Dela, ki ste mu dali naslov »Ponosni na slovensko predsedovanje svetu EU«, je bilo to že četrto predsedovanje, ki je potekalo v zaostrenih epidemioloških razmerah. Je kljub temu mogoče reči, da je delo potekalo nemoteno?
Dovžan: Drži, naše predsedovanje je bilo že četrto v nizu, ki so ga zaznamovale zaostrene epidemiološke razmere. In vendar je bilo prvo, ki mu je uspelo vsa najpomembnejša zasedanja ministrov in druge pomembne dogodke izvesti v fizični obliki. Pri tem je še posebej pomembno, da je slovensko predsedstvo odločilno pripomoglo, da se je delo v svetu EU prvič po izbruhu pandemije vrnilo v običajne okvire. K temu je močno pripomoglo tudi to, da je bilo domala vse sodelujoče osebje že cepljeno ali so bolezen preboleli ali pa oboje. Omikron še ni bil vsesplošno razširjen in kljub številnim srečanjem, na katerih je sodelovalo od petdeset do nekaj sto ljudi, ni prišlo do okužb, zaradi katerih bi morali odpovedovati dogodke in odhajati v karanteno. To je bil prvi pogoj, da smo lahko dobro delali in uresničevali zastavljene načrte.
DEMOKRACIJA: Zunanji minister v času prve Janševe vlade Dimitrij Rupel je po prvem predsedovanju Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008 napisal knjigo z naslovom »Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil«. V kolikšni meri je tudi tokratno slovensko predsedovanje motilo dejstvo, da je domača leva opozicija na vse pretege skušala v Bruslju in tujih medijih diskreditirati slovensko vlado?
Dovžan: Lahko rečem, da je predsedovanje izjemno kompleksna naloga, ki terja visoko stopnjo osredotočenosti na zakonodajne in druge procese v Svetu EU ter usklajevanje z evropskim parlamentom in evropsko komisijo. Takšne ali drugačne etikete in politična spotikanja niso odraz fair playa in jih težko razumem. Morebiten neuspeh predsedovanja namreč bolj kot predsedujoči vladi škoduje celotni EU, saj pomeni, da ni napredka v integracijskem procesu. Vesel sem, da nam je v veliki meri uspelo vse to preseči in ohraniti osredotočenost na prave izzive. Nekateri od nas smo v vsem tem morda videli celo dodatno spodbudo in smo se še temeljiteje posvetili najtežjim in politično občutljivim dosjejem. Lahko smo zadovoljni, da je po več letih pogajanj mnoge »trde orehe« uspelo streti prav nam. O tem pričajo tudi številne pohvale in zahvale komisarjev ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije.
DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete pomen resolucije o Sloveniji, ki je bila sprejeta v evropskem parlamentu tik pred koncem slovenskega predsedovanja?
Dovžan: Dosežki posameznega predsedovanja se presojajo po napredku na zakonodajnem področju in po uspešnosti odzivanja na nepredvidljive dogodke. Glede na to, da nam je uspelo končati pogajanja za kar 20 zakonodajnih aktov in da smo se uspešno odzvali denimo na avgustovsko krizo v Afganistanu, migracijski pritisk na zunanje meje EU s strani Belorusije in na skok cen energentov, je bilo predsedovanje brez dvoma uspešno. Nekateri so se sicer trudili, da bi te dosežke zasenčila resolucija, ki jo omenjate, a se to ni zgodilo. Pri resoluciji gre za oceno notranjepolitičnih razmer v Sloveniji, ki so jih s podporo domače opozicije v evropskem parlamentu sprejele njihove evropske politične družine. Tega ni mogoče vzporejati z dosežki šestmesečnega predsedovanja.
DEMOKRACIJA: No, poglejva samo predsedovanju. Čeprav je bilo v preteklih mesecih o tem že veliko povedanega, vas prosim, da pojasnite našim bralkam in bralcem, kaj v praksi pomeni predsedovati Svetu EU.
Dovžan: Predsedovanje pomeni vodenje Sveta EU, ki je ena osrednjih institucij EU, saj ima vlogo glavnega zakonodajalca. V njem sodelujejo ministri vlad vseh sedemindvajsetih članic, ki zasedajo v desetih vsebinsko različnih formacijah. V okviru Sveta EU deluje tudi prek 150 delovnih teles, kjer potekajo predhodna usklajevanja o posameznih zakonodajnih aktih, ki jih predlaga Evropska komisija. V zvezi z večino teh aktov je treba voditi tudi usklajevanja z evropskim parlamentom, ki ima vlogo sozakonodajalca. Treba se je odzivati tudi na nepričakovane dogodke tako znotraj kot tudi zunaj EU. Na vse to se je treba temeljito pripraviti v organizacijskem, kadrovskem, finančnem in tehničnem smislu, tako da v času samega predsedovanja vse teče, kot je treba, da bi dosegli politične dogovore in usklajeno odzivanje. V praksi gre zato za veliko odgovornost, mnogo ekipnega dela in malo počitka. Čeprav je predsedovanja konec, nas čaka še priprava celovitega poročila in vrsta evalvacij. Mnoge od nas bo predsedovanje skupaj s pripravami zaposlovalo več kot dve leti.
DEMOKRACIJA: Kakšni pa so statistični podatki slovenskega predsedovanja Svetu EU? Koliko ljudi je bilo v to vključenih, koliko je bilo sestankov na različnih ravneh itd.?
Dovžan: V času predsedovanja je potekalo okrog 1.500 različnih sestankov na ravni delovnih skupin in ministrskih zasedanj, od tega prek 550 v fizični in blizu 900 v videokonferenčni obliki. Slovenija je vodila več kot 1.400 sestankov delovnih skupin Sveta EU in predsedovala 42 ministrskim zasedanjem Sveta EU ter še 4 dodatna ministrska srečanja. V Sloveniji smo organizirali skupno 23 dogodkov z ministrsko udeležbo ter dve srečanji na ravni voditeljev EU in držav članic, in sicer obisk kolegija Evropske komisije ob začetku predsedovanja in neformalni vrh EU-Zahodni Balkan. Večino dogodkov na visoki ravni smo izvedli v fizični obliki, po njih pa smo organizirali tudi novinarske konference. V Bruslju smo skupno izvedli okrog 50 političnih in prek 150 tehničnih trialogov. Našo domovino in predsedovanje smo predstavljali tudi prek kulturno-promocijskih dogodkov tako doma kot v tujini. Naša diplomatska predstavništva in konzulati v tujini so skupno izvedli še okrog 500 kulturno-promocijskih in diplomatskih dogodkov. Pri izvedbi dogodkov predsedovanja je skupaj sodelovalo več kot 1300 predstavnikov različnih ministrstev. Delovniki so bili dolgi, za nami je tudi marsikatera neprespana noč. Sam sem imel v okviru priprav in izvedbe predsedovanja blizu 100 fizičnih in skoraj enako število avdio- in videokonferenčnih srečanj.
DEMOKRACIJA: V času slovenskega predsedovanje ste vodili Svet EU za splošne zadeve (GAC), če se ne motim?
Dovžan: Tako je. Gre za svet ministrov in državnih sekretarjev, pristojnih za evropske zadeve. Obravnavamo široko paleto pomembnih vprašanj, predvsem pa usklajujemo priprave na zasedanja Evropskega sveta. Stalnica naših razprav je bilo usklajevanje ukrepov za zajezitev širjenja epidemije in z njim povezano cepljenje ter zagotavljanje cepiv tretjim državam, varna potovanja znotraj in zunaj EU itn. Na treh od štirih formalnih zasedanj smo obravnavali vprašanja, povezana z vladavino prava. Veliko truda smo namenili pripravi sklepov Sveta EU o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki smo jih na zadnjem srečanju decembra tudi soglasno sprejeli. Na neformalnem srečanju 23. julija na Brdu pri Kranju smo z evropskimi kolegi začeli razpravo o odpornosti in odzivanju EU na krize, 23. novembra pa smo o tej pomembni temi soglasno sprejeli tudi sklepe Sveta EU.
DEMOKRACIJA: Prvi sklop prioritet slovenskega predsedovanja se je nanašal na odpornost Evropske unije proti različnim oblikam kriz, gospodarsko okrevanje in strateško avtonomijo Unije. Kako uspešna je bila Slovenija na tem področju?
Dovžan: Z omenjenimi sklepi Sveta EU nam je vprašanje odpornosti in pripravljenosti na krize uspelo postaviti med ključne prioritete Unije. Prav zaradi našega dela je danes v EU boljše razumevanje pomena delovanja notranjega trga tudi v kriznih razmerah. Pospešili smo delo pri vzpostavitvi evropske zdravstvene unije, da se bodo članice laže soočile s čezmejnimi zdravstvenimi tveganji. Končali smo pogajanja o krepitvi mandata Evropske agencije za zdravila (EMA) ter o okrepitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Velik dosežek je tudi dogovor o Evropskem organu za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA).
Pomembna prednostna naloga je bila tudi hitro okrevanje gospodarstev vseh držav članic. Finančni ministri so med predsedovanjem potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v skupni vrednosti 291 milijard evrov nepovratnih sredstev in 154 milijard evrov posojil. Dvajset članic je že prejelo predplačila, ki bodo pripomogla k hitrejšemu okrevanju, odpornosti, zelenemu prehodu in digitalizaciji, povečanju inovativnosti in boljši konkurenčnosti naših gospodarstev.
DEMOKRACIJA: Zeleni prehod je bila tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kako uspešni ste bili pri tem? Ali obstaja bojazen, da bo ta »zeleni prehod« državljane Evropske unije še drago stal, saj v določeni meri že vpliva na višje cene energentov?
Dovžan: Slovenija je začela delo na podnebno-energetskem svežnju »Pripravljeni na 55«. Na decembrskem Svetu EU za okolje smo predstavili poročilo o napredku pri petih dosjejih. Cilji na področju obnovljivih virov energije so močno odvisni od povezanosti energetske infrastrukture in za ta namen je bil dosežen dogovor z evropskim parlamentom o reviziji uredbe o vseevropskem energetskem omrežju (TEN-E). V vlogi predsedujoče države smo uskladili mandat EU za udeležbo na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu. Po naši zaslugi je EU na konferenci nastopila z enim glasom in smo lahko skupaj s komisijo zastopali EU v pogajanjih s tretjimi državami. Za to se je evropski komisar Frans Timmermans Sloveniji posebej zahvalil. Prav tako smo se odzvali na naraščajoče cene energentov, o čemer so opravili razpravo finančni, gospodarski, kmetijski, okoljski in energetski ministri. Pripomogli smo k uskladitvi dogovora o mogočih ukrepih za blaženje podražitev za državljane in gospodarstvo. Evropska komisarka za energijo Kadri Simson se nam je ob koncu predsedovanja zahvalila, ker smo dosegli pomemben napredek pri ključnih zakonodajnih aktih pri prehodu na čisto energijo in se hitro odzvali naraščanje cen energije.
DEMOKRACIJA: Ena prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bil tudi t. i. digitalni prehod …
Dovžan: Zanesljivo lahko štejemo med največje dosežke predsedovanja tudi dogovor držav članic o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih, s katerima bo EU vzpostavila nove standarde na področju urejanja delovanja spletnih platform. Pravila igre tako ne bodo več v rokah spletnih velikanov, ampak jih bo določala EU. Gre za dosje, pri katerem so bili interesi in s tem pritiski držav članic, velikih spletnih platform in interesnih združenj izredno veliki.
DEMOKRACIJA: Zavzeto ste se posvetili konferenci o prihodnosti Evrope, ki je bila druga na seznamu prednostnih nalog …
Dovžan: Letošnji tradicionalni Blejski strateški forum smo posvetili razpravi o prihodnosti Evrope. Pripomogli smo k temu, da je konferenca o prihodnosti Evrope iz organizacijske prešla v vsebinsko fazo. Z delom so začeli vsi štirje evropski državljanski forumi, na katerih so državljani razpravljali o močnejšem gospodarstvu, evropski demokraciji, okolju in zdravju ter vlogi EU v svetu. Eden od forumov je že postregel s konkretnimi 39 priporočili, od preostalih treh jih še pričakujemo. Skrbeli smo, da proces konference poteka čim bolj transparentno in vključujoče. V razpravo na plenarnem delu konference nam je kot deležnike uspelo vključiti predstavnike Zahodnega Balkana. Posvetovanja v okviru konference bodo predvidoma tekla še do 9. maja letos. Sledilo bo končno poročilo in upajmo, da bo odražalo resno ambicijo izboljšati evropske politike v korist državljanov EU. Prav tako upam, da bodo pristojne evropske institucije nato poskrbele, da bodo dobri predlogi tudi uresničeni.
DEMOKRACIJA: Kot tretjo vsebinsko prednostno nalogo ste v ospredje postavili Unijo enakih meril za vse, vladavine prava in evropskega načina življenja …
Dovžan: Res je. Na podlagi poročila o stanju vladavine prava, ki ga je Evropska komisija predstavila julija, smo izvedli drugi letni dialog o razmerah v Uniji in razpravo o vladavini prava v petih državah članicah. Pri vodenju razprave smo poudarjali pomen popolnega spoštovanja načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav članic. Komisar za pravosodje Didier Reynders se je večkrat zahvalil slovenskemu predsedstvu, da je razprava o vladavini prava uvrščena visoko na dnevni red EU in da smo zagotovili kontinuiteto dela prejšnjih predsedstev. Upamo, da bo postopoma vendarle prišlo do boljšega medsebojnega razumevanja izzivov na področju vladavine prava v posameznih državah članicah ter premoščanja razlik v pogledih na njihovo reševanje. V takšno konvergenco so bila usmerjena naša prizadevanja.
DEMOKRACIJA: »Naša četrta prednostna naloga je bila krepitev varnosti Unije, ki bo zanesljiv partner na svetovnem prizorišču, sposoben zagotavljanja teh vrednot tudi v svoji neposredni soseščini,« ste zapisali v Delu. Pri tem ste po vaše dosegli pospešitev priprave strateškega kompasa EU …
Dovžan: Dosegli smo potrditev osnutka strateškega kompasa, za katerega upamo, da bo lahko sprejet že marca letos. Na že omenjene nepričakovane izzive smo reagirali mirno ter zagotovili enoten in solidaren odziv članic EU. Vodili smo jasno komunikacijo in ločevali strateško delovanje na eni od humanitarnih oziroma socialnih aktivnosti na drugi strani. Po umiku ZDA iz Afganistana je Slovenija pripomogla k temu, da se ni ponovila migrantska tragedija iz leta 2015. Napredek je bil dosežen tudi na področjih zunanje dimenzije skupne migracijske in azilne politike EU, pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje ter potrditve evropske prihodnosti za partnerice Zahodnega Balkana. Omeniti velja tudi okrepitev transatlantskega sodelovanja, saj je po junijskem vrhu EU-ZDA v Bruslju prav v času našega predsedovanja potekala intenzivna implementacija dogovorjenih ciljev, kot je denimo vzpostavitev Sveta za trgovino in tehnologijo lansko jesen.
DEMOKRACIJA: Ali v ta sklop sodijo tudi slovenska prizadevanja za širitev Evropske unije na območje Zahodnega Balkana?
Dovžan: Nedvomno. Oživitev širitvenega procesa je bila ena naših prioritet in dosegli smo, da ostaja visoko na dnevnem redu razprav v Uniji. Zadovoljni smo z dosežki oktobrskega vrha med EU in Zahodnim Balkanom, na katerem je bila potrjena evropska perspektiva držav regije ter dosežen dogovor o rednih letnih srečanjih voditeljev držav članic EU in partneric iz regije. Pomemben dosežek je bila tudi že omenjena vključitev predstavnikov držav Zahodnega Balkana v razprave na konferenci o prihodnosti Evrope kakor tudi odprtje pogajalskega sklopa 4 za Srbijo, kar je sploh prvo odprtje pogajalskega sklopa po prenovljeni širitveni metodologiji iz marca 2020.
DEMOKRACIJA: No, kljub povedanemu pa v dominantnih slovenskih medijih prevladujejo ocene, da je bilo slovensko predsedovanje Svetu EU v političnem smislu slabo ali komaj zadovoljivo, v diplomatskem smislu pa dobro. Novinar RTV Slovenija, ki poroča iz Bruslja, je tako celo dejal, da si politični del zasluži oceno 6, diplomatski del pa 9. Kako gledate na te ocene, tudi očitke?
Dovžan: Menim, da je takšno ocenjevanje lahko rezultat bodisi nepoznavanja, bodisi zavajanja. Brez dobrega strokovnega in organizacijsko logističnega dela ni političnega napredka v pogajanjih o vsebinsko zahtevnih in politično občutljivih dosjejih. Ta smo vodili nepristransko in pri tem upoštevali ključna stališča vseh držav članic, jih ustrezno zagovarjali v zakonodajnih pogajanjih z evropskim parlamentom in dosegli konkretne rezultate. Gre za izrazito politične uspehe, ki jih države članice in institucije EU cenijo. Z uspešnim predsedovanjem v zaostrenih epidemioloških razmerah si je Slovenija, ne la aktualna vlada, ampak država kot taka, nedvomno utrdila ugled tako med državami članicami kot pri institucijah EU.
DEMOKRACIJA: In še očitek dveh novinarjev RTV Slovenija iz Bruslja, in sicer, da so bili slovenski novinarji in poročevalci odrezani od informacij v času slovenskega predsedovanja. Kako jima odgovarjate?
Dovžan: Predsedujoča država je praviloma najbolje obveščena. Seveda pa ne sme privilegirano obveščati predstavnikov nacionalnih medijev, ampak se mora do vseh vesti enako. V nasprotnem primeru si lahko zapravi zaupanje drugih članic, kar oteži delo v Svetu EU. Zelo smo zadovoljni, da do tega ni prišlo. Nismo imeli težav z uhajanjem informacij. Vse medije smo obravnavali enakopravno in jih korektno obveščali. Pred vsemi najpomembnejšimi ministrskimi srečanji smo za predstavnike medijev organizirali vsebinske brifinge, na katerih smo vnaprej predstavili odprte dileme posameznih dosjejev in odgovarjali na vprašanja. Po vsakem zasedanju Sveta EU so bile izvedene novinarske konference. Odgovorili smo na vsako vprašanje. Res pa je, da predstavnikov slovenskih medijev na tovrstnih dogodkih pogosto ni bilo, pa tudi kadar so bili, so le redko postavljali vprašanja.
