Piše: Vida Kocjan
Franc Breznik je inženir elektrotehnike in diplomirani ekonomist, poslanec in kandidat za poslanca na tokratnih državnozborskih volitvah. Na listi Slovenske demokratske stranke kandidira v 7. volilnem okraju – Lenart (v 7. volilni enoti Maribor). Franc Breznik je velik domoljub, njegov prispevek njegovim domačim krajem je neprecenljiv. Je človek multidisciplinarnih znanj, poleg diplome iz elektrotehnike in ekonomije je študiral tudi pravo, kjer zdaj končuje magistrski študij.
DEMOKRACIJA: Prihajate iz Lenarta, tudi širši javnosti ste znani kot velik domoljub.
Breznik: Tako je. Izhajam iz ene najstarejših rodbin v Lenartu, ki je znana predvsem po domoljubju, modrosti in razvoju. V Lenart je že pred več kot 120 leti prišel moj pradedek Franc Breznik iz bližnje Malne, kjer je rodbina živela zadnjih 300 let.
Kot zanimivost lahko povem, da sta s takratnim županom dr. Milanom Goriškom goreče, kljub težkim razmeram zaradi nemškega vdora na to ozemlje, ustvarjala domoljubno zgodbo. Prva sta izobesila slovenske zastave. Tradicijo je nadaljeval tudi moj dedek, prav tako Franc Breznik, ki je bil tudi Maistrov borec. Domoljubje in spoštovanje do slovenskogoriške zemlje sta mi bili tako rekoč položeni v zibelko.
DEMOKRACIJA: Mladi ste se priključili tudi Slovenski vojski, ste eden najmlajših veteranov vojne za Slovenijo.
Breznik: Ja. Leta 1991 sem se kot nabornik priključil prvi generaciji Slovenske vojske v Pekrah. Ponosen sem, da sem kot veteran vojne za Slovenijo tudi nosilec številnih priznanj. Bil sem član prve častne čete Slovenske vojske, ki je bila 26. junija 1991 na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti in izobesila slovensko zastavo. Res sem ponosen na to.
DEMOKRACIJA: Kakšna pa je bila vaša poklicna pot?
Breznik: Poklicno pot sem začel v Avstriji leta 1991. Moje delo je potekalo na področju razvoja hotelskih brezkontaktnih kartičnih sistemov, ki delujejo po principu induktivne zanke. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1997 sem se zaposlil v Slovenski vojski, kje sem deloval na projektu prenove tankov T55 v T55S in logistične oskrbe. Leta 2010 sem se zaposlil v Steklarni Rogaška, kjer sem postal vodja prodaje za območje Švice in Nemčije.
DEMOKRACIJA: Raziskovali ste tudi letalsko nesrečo na Korziki, po tem ste postali znani tudi širši javnosti.
Breznik: Šlo je za tragično nesrečo, kar me je pritegnilo k raziskovanju. Svoje izsledke te najhujše slovenske letalske nesreče leta 1981 na Korziki sem nato širši javnosti predstavil konec leta 2007. Leto dni kasneje sem sprožil vseslovensko akcijo vnovične sanacije prizorišča nesreče, pri čemer odkrili večje število posmrtnih ostankov ponesrečenih potnikov, jih prepeljali v Slovenijo in dokončno pokopali na Žalah. To operacijo je podprla tudi prva vlada pod vodstvom Janeza Janše, kar je utrdilo moje prepričanje, da se pridružim vrstam SDS.
DEMOKRACIJA: Pojdiva k politiki. Doslej ste kandidirali trikrat, tokrat se potegujete za četrti mandat, veljate za poslanca z najboljšimi volilnimi rezultati v Sloveniji. Kaj je ključ za uspeh?
Breznik: Na vseh volitvah sem kandidiral na listi SDS, tudi tokrat je tako. Venomer sem zagovarjal Slovenske gorice ter svoja prizadevanja in energijo usmerjal v to, da sem državljankam in državljanom ustvarjal boljše in kvalitetnejše razmere za bivanje v naši domovini. Menim, da volivci in volivke prepoznavajo to moje iskreno zavzemanje za domače kraje, zato je tudi rezultat tak, kot je.
DEMOKRACIJA: Še nekaj je pri vas zelo zanimivo, po svoje tudi redkost, to sta humanitarnost in srčnost.
Breznik: Poleg drugega verjetno mislite tudi na to, da sem organiziral humanitarne akcije in v vsakem mandatu štipendiral mlade iz socialno ogroženih družin z območja Slovenskih goric, kjer smo se večkrat srečevali z izrednimi socialnimi stiskami mojih rojakov. Tega in uspehov »mojih« štipendistov sem zelo vesel.
DEMOKRACIJA: Iz vaših krajev prihaja veliko pohval na vaše delo. Na katere projekte pa ste vi najbolj ponosni?
Breznik: Več jih je. Izpostavil bi morda več projektov s področja športa. Lenart je namreč tudi z mojo pomočjo pridobil več kot 70 tisoč evrov za moderno igrišče iz umetne trave. Nadalje so bila preplastena skoraj vsa asfaltna športna igrišča z gumijasto podlago v Slovenskih goricah in tudi plezalna stena v Benediktu.
Venomer sem se trudil in v svoje Slovenske gorice vnašal dobre, pozitivne zgodbe. S političnim angažmajem sem pomagal pri sofinanciranju sanacije plazov in se proaktivno vključeval v projekte z obmejnimi državami, še posebej z Avstrijo.
Ponosen sem tudi na to, da mi je lani uspelo prepričati vlado, da je Lenart končno dobil tudi formalnopravni status mesta.
DEMOKRACIJA: Znano je tudi vaše prizadevanje v času migracijskih tokov. Kako je bilo takrat, če spomnim na Črni les?
Breznik: V času migracij v letih 2015 in 2016 je grozilo, da bodo v Dom svete Agate nastanili migrante. Takrat sem prevzel lokalno pobudo in organiziral mirne demonstracije svojih rojakov ter s tem prepričal takratno levo vlado, da se odpove prehodnemu migrantskemu centru na lokaciji Črnega lesa. Tako smo iz nesrečne zgodbe skupaj z občino in lokalnim investitorjem ustvarili zgodbo sodobnega in moderniziranega doma za starostnike, ki velja za prvega v Sloveniji.
DEMOKRACIJA: V domačih krajih veljate za človeka, ki je vedno pripravljen pomagati ljudem.
Breznik: Kot sem že poudaril, izredno sem pripaden Slovenskim goricam in zato vedno pripravljen pomagati ljudem, ki prosijo za pomoč, predvsem podjetnikom in kmetom. Vedno sem pripravljen priti tudi med ljudi, pomagati ne glede na to, ali je sobota, nedelja ali praznik. To ste prav ugotovili. Vedno rečem, da mi je bilo to na neki način usojeno.
DEMOKRACIJA: Občina Lenart je pridobila večja sredstva za graditev čistilne naprave.
Breznik: Tako je. Gre za največji ekološki projekt na našem območju, za katerega je občini tudi z mojim velikim trudom uspelo pridobiti več kot 5,4 milijona evrov za graditev čistilne naprave v Lenartu. Omenil sem že očeta, tudi v tem primeru se čutim povezanega z njim, saj je tudi njemu v njegovem času uspelo izvesti podoben ekološki projekt na območju Globovnice – Račji gaj.
DEMOKRACIJA: Kako pa je z ureditvijo kolesarske poti?
Breznik: Gre za kompleksen, a izjemno uspešen projekt, ki je vreden več kot 15 milijonov evrov. Projekt bo financiran z evropskimi sredstvi iz zdajšnje finančne perspektive. Vključen sem bil tudi v to in verjamem, da bodo s tem Slovenske gorice in tudi širši okoliš dobili dodaten zagon pri razvoju turizma, podeželja in posledično tudi trajnostne mobilnosti.
DEMOKRACIJA: Vlada je po enajstih letih prvič objavila razpis za graditev in adaptacijo šol in vrtcev. Kako je bilo s tem na vašem območju?
Breznik: Vlada je za sofinanciranje graditve šol in vrtcev sprva zagotovila 40 milijonov evrov. Kljub rekordnemu znesku je kazalo, da bodo vsi projekti iz Slovenskih goric in velikega dela Slovenije izpadli. Vključil sem se in dal pobudo, v pogajanjih z vlado nam je nato uspelo pridobiti dodatnih 72,5 milijona evrov sredstev, kar je rekordna številka v zgodovini Slovenije.
Samo na področju Upravne enote Lenart so vzgojno-izobraževalne ustanove prejele sredstva v višini 4,35 milijona evrov. Gre za pet projektov, ki so bili izbrani na razpisu, z območja Upravne enote Lenart, in sicer: OŠ Lenart, OŠ Benedikt, vrtec Sveta Trojica, vrtec Sveta Ana in vrtec Sveti Jurij.
DEMOKRACIJA: Kako je s severno obvoznico v Lenartu?
Breznik: Gre za več let trajajočo zgodbo, za kar pričakujemo, da se bo v naslednjem letu začela odvijati. V mandatu 2014 do 2018 smo se skupaj s takratnim ministrom za infrastrukturo dogovorili za 14 milijonov evrov v državnem proračunu za graditev severne obvoznice. Ta projekt bo dal nov zagon ne samo Lenartu, ampak bo dodana vrednost tudi drugim občinam, predvsem Jurovskemu Dolu in Sveti Ani.
DEMOKRACIJA: Pomagali ste tudi drugim.
Breznik: Res je. V času svojega političnega delovanja sem uspešno prevzemal in opravljal več funkcij. Več let sem bil tudi član Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Sabljaške zveze Slovenije, kjer sem obudil sabljaško zvezo in v Maribor pripeljal evropsko prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince. Pomagal sem vsem, ki so me prosili za pomoč. Mariboru sem v tem mandatu pomagal zagotoviti sredstva za obnovo Dvorane Tabor in centra Rotovž, kjer so na državna in evropska sredstva čakali skoraj 20 let.
DEMOKRACIJA: Kakšno je vaše stališče do kriz, tudi zadnje zdravstvene, ki smo ji bili priča?
Breznik: Krize so odlična platforma za agilne družbe, posameznike in podjetja. Zadnjih 180 let je bilo nemalo kriz, ki so pretresle poslovni svet, in kar je bilo za ene propad, je bila za druge izjemna priložnost. Kriza ne pomeni nujno nečesa slabega. To je za mnoge evolucijski klic po prilagajanju novim življenjskim in ekonomskim okoliščinam. Če nam adaptacija uspe, imamo možnost, da krizo preživimo in na podlagi dodane vrednosti naredimo nov preboj, katerega glavni cilj bo večja blaginja oziroma nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda v Sloveniji.
DEMOKRACIJA: Na svojem blogu ste zapisali, da imamo v Sloveniji za sabo praktično izgubljeno desetletje in veliko neizkoriščenega potenciala za svoj razvojni preboj. Navedli ste tudi rešitve.
Breznik: Tako je. V stranki smo v svoje ukrepe za stabilizacijo gospodarstva vključili tudi obsežne naložbe v čiste vire energije, digitalizacijo in debirokratizacijo. Prebojni moment prek tehnologij, ki jih daje 4. industrijska revolucija, premaguje vrzeli na poti do digitalne preobrazbe tako podjetij kot celotne družbe. Velik del moje poklicne kariere v gospodarstvu in politiki namreč posvečam tej temi, ker sem prepričan, da je po padcu berlinskega zidu pred nami nov preplet dogodkov, ki daje novo izredno priložnost Sloveniji in njenemu celovitemu razvoju.
DEMOKRACIJA: Omenjate četrto industrijsko revolucijo. Kaj prinaša?
Breznik: Četrta industrijska revolucija vodi v eksponentne spremembe v načinu življenja, dela in medsebojne povezanosti zaradi sprejetja kibernetskih sistemov (Cyber-Physical Systems), interneta stvari (Internet of Things – IoT) in interneta sistemov (Internet of Systems).
Ker izvajamo pametne tehnologije v naših tovarnah in na delovnih mestih, bodo povezani stroji v interakciji vizualizirali celotno proizvodno verigo in odločali samostojno, kar se že dogaja tudi v javni upravi v številnih naprednih državah. Ta revolucija bo vplivala na vse discipline, panoge in gospodarstva, tudi na razvoj pametnih vasi, mest, novih poklicev in poslovnih modelov. Prej, kot večina pričakuje, bodo različni poklici od pravnikov, finančnih analitikov, zdravnikov, novinarjev, računovodij, zavarovalnic ali knjižničarjev delno ali popolnoma avtomatizirani. Tehnologija napreduje tako hitro, da Kristian Hammond, soustanovitelj podjetja Narrative Science, specializiranega za avtomatizirano generiranje besedil, napoveduje, da bi do sredine letošnjega leta 90 odstotkov medijskih novic lahko ustvaril algoritem, večinoma brez kakršnega koli človekovega posredovanje (razen zasnove algoritma). Upoštevajte tudi neomejene možnosti, da se milijarde ljudi povežejo z mobilnimi napravami, kar povzroči neprimerljivo procesorsko moč, zmogljivosti shranjevanja in dostop do znanja. Spomnim naj tudi na neverjetno sotočje nastajajočih tehnoloških prebojev, ki zajema široka področja, kot so umetna inteligenca (AI), robotika, internet stvari (IoT), avtonomna vozila, tiskanje 3D, nanotehnologija, biotehnologija, znanost o materialih, shranjevanje energije in kvantno računalništvo, če naštejemo le nekatere. Mnoge od teh novosti so v povojih, vendar v svojem razvoju že dosegajo prebojno točko, saj se med seboj gradijo in povečujejo v zlitju tehnologij v fizičnem, digitalnem in biološkem svetu.
DEMOKRACIJA: Lahko bi dejali, da se karte mešajo na novo?
Breznik: Tako je. Zato smo v SDS kot največja stranka v državi močno vpeti v številne procese industrije high-tech. Intenzivno spremljamo razvoj mehatronike, bionike, nanotehnologij, umetne inteligence, tiskanja 3D, razvoja električne mobilnosti, pametnih mest, vasi itd. Udeležujemo se tudi tehnoloških konferenc in obiskujemo številna podjetja, ki so vodilna na teh področjih. Vsi ti procesi so v zadnjih letih vodili tudi v delno spremenjeno podobo stranke, ki želi z novimi vsebinami poiskati tudi pot do mlade populacije, jo motivirati in vključiti v politične programe prihodnosti. Samo na tak način lahko povečamo tudi število hitro rastočih podjetij z velikim potencialom ter zagotovimo rast novih in kakovostnih delovnih mest. Zato mora država raziskave in inovacije umestiti v središče razvojnih politik za doseganje bolj konkurenčnega ter odgovornega podjetniškega in raziskovalnega sektorja. Poleg tega je treba vzpostaviti spodbudno in predvidljivo okolje za poslovanje in investicije, sodobno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter zagotoviti ustrezne človeške vire.
Živimo za sanje, da bodo produkti in storitve z blagovno znamko Made in Slovenija sinonim za vrhunsko kakovost.
DEMOKRACIJA: Kaj moramo torej storiti?
Breznik: Moje prepričanje je, da moramo spremeniti tudi način, kako obravnavamo drug drugega kot sodržavljani. Ne obstajajo samo pravice, obstaja tudi odgovornost. Naša odgovornost do drugih. Vsak mora imeti priložnosti, od vsakega pa moramo terjati tudi odgovornost. Tudi odgovornost, da pokaže spoštovanje in strpnost do drugega. Kdor bo izključeval, bo na koncu sam izključen. Zato tak sileni napad tranzicijske levice v teh zadnjih dneh pred volitvami. Zavedajo se, da se bliža konec politiki, ki so jo ustvarjali z vzporedno ekonomijo, umetnimi aferami prek zlorabljenih medijev in nagrajevanjem nedela. Češ je za povezovanje vsega narodovega potenciala, da gremo k novemu cilju slovenstva naproti. Ne pustimo si vzeti tega tistim, ki imajo najglasnejše zvočnike in so nas vedno znova razočarali.
DEMOKRACIJA: Kako ocenjujete delo zdajšnje vlade?
Breznik: Odločno, hitro in učinkovito ukrepanje vlade daje upanje, da bomo čas po krizi izkoristili kot priložnost in da bomo iz tega obdobja izšli z novo družbeno pogodbo med vlado, podjetij, ljudmi in naravo. Vsi rezultati te vlade kažejo, da je storila ogromno, predvsem pa se je okrog Janeza Janše povezal velik del narodovega gospodarskega, intelektualnega in kulturnega potenciala, ki diha z izredno ambicijo globalnih zmagovalcev.
Nadaljevanje te vlade nas vodi na Olimp zmagovalcev te krize in do leta 2030 med 15 najbolj razvitih držav sveta, prekinitev pa na pot stagnacije in selitve najboljših iz te države. Zato so v nekem smislu te volitve res odločilne.
Takšnega timskega dela, potrpežljivosti, zdrave ambicioznosti in miselnosti zmagovalcev nisem doživel niti leta 1991.
DEMOKRACIJA: In morda še vaša misel za konec?
Breznik: Pred 31 leti smo izšli kot zmagovalci v prvem vojnem spopadu v Evropi po drugi svetovni vojni. Zmaga na bojnem polju nam je omogočila proces izgradnje države in omogočila vstop v EU. Danes predstavlja smer tretje Janševe vlade ne samo uspešno spopadanje z globalno zdravstveno krizo, ampak simbolno nadaljevanje v luči tehnološkega globalnega momenta, ki predstavlja najboljše nadaljevanje pri krepitvi gospodarskega preboja in superiornosti slovenskega znanja, ki mora postati novi cilj slovenstva. Tega procesa kljub številnim polenom pod noge s strani tranzicijske levice in njenega omrežja ne bo mogoče ustaviti. Samo ta cilj predstavlja najboljšo socialno politiko, odpravlja revščino in predstavlja najboljšo pokojninsko reformo na dolgi rok in čas po krizi. V nas pa krepi državljane, ki bomo znova ponosni na Slovenijo.
