Piše: Petra Janša
O razvojnem zavezništvu z NSi in Fokusom, kaj to pomeni za prihodnost SLS in za Slovenijo, katere so največje sistemske napake Golobove vlade in kaj sporoča volivcem pred državnozborskimi volitvami smo se pogovarjali s predsednico SLS dr. Tino Bregant.
Gospa Bregant, pod vašim vodstvom je SLS sklenila razvojno zavezništvo z NSi in Fokusom. Kaj ta korak pomeni za prihodnost vaše stranke – in predvsem za Slovenijo, ki si želi resnične, stabilne spremembe 22. marca?
SLS je najstarejša stranka v Sloveniji. Smo starejši od komunizma v Sloveniji, če se lahko tako izrazim. SLS je stranka s tradicijo, ki je s pomočjo kmetov, trdno zasidranih v tradicijo in slovenske vrednote, oblikovala samostojno Slovenijo. Vendar pa se ne moremo opirati le na stare lovorike – na nas, mlajših politikih, je, da tlakujemo pot v drugačno smer, v takšno, ki bo razvojno naravnana. Čas je, da presekamo z egoističnimi praksami in smo bolj državotvorni kot sedanja vlada. Ker podobno razmišlja tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec, smo našli skupen jezik. V skupno zavezništvo in listo zato tudi nismo šli, da bi združili stranke in izgubili svojo identiteto, pač pa da bi oplemenitili eden drugega s skupnim ciljem, da Slovenijo popeljemo iz politične tragedije, ki smo ji priča sedaj. Verjamemo, da bomo skupaj pomembno vplivali na politično sliko prihodnje vlade in bomo eden glavnih odločevalcev zakonodajne veje oblasti. Zato imamo že pripravljen program za prvih sto dni po 22. marcu. Čaka nas zdravstvo, ki je tik pred zlomom, podjetništvo in gospodarstvo morata zadihati, odpraviti je treba previsoke davke in nepotrebno birokracijo. Ne bo lahko, a imamo veliko sposobnih in delavnih ljudi in skupaj nam bo uspelo. Naš program »Skupaj v akcijo« jasno postavlja prioritete: razumne davke, učinkovito zdravstvo, podporo družinam, kmetijstvu in infrastrukturi. To je temelj za stabilno Slovenijo, ki presega ideološke spore in se osredinja na ljudi.
»Pričakovati, da bo nekdo namesto tebe hodil v ogenj po vroč kostanj, je iluzorno; morali bomo kar sami kaj postoriti, ne pa se držati ob strani in zgolj kritizirati.«
Ste prva ženska na čelu SLS v njeni zgodovini – kaj vas najbolj žene v politiki?
Glede na moje izkušnje in znanje bi rada prispevala k boljšemu jutri naših otrok. Vzgojena sem bila tako, kot poje Simon Gregorčič: »Dolžan ni samó, kar veléva mu stan, kar môre, tó móž je storiti dolžán!« Ta občutek dolžnosti, da sem aktivna, da sebe ponudim politiki – čeprav tvegam, da se umažem –, zahteva veliko odpovedovanja in tudi tveganja. Morda se komu zdi to nepotrebno tveganje. A če bi bilo v politiki več takih ljudi, tudi strokovnjakov, kot sem sama, bi bila politika drugačna. Pričakovati, da bo nekdo namesto tebe hodil v ogenj po vroč kostanj, tako kot je v politiki, pa je iluzorno. Bomo morali kar sami kaj postoriti, ne pa se držati ob strani in zgolj kritizirati. Ne pravijo zaman, da je politika umetnost mogočega, saj je za dosego ciljev nujno sodelovanje z ljudmi, ki imajo morda v temelju drugačna izhodišča, kar je lahko izčrpavajoče in zahteva veliko znanja in dobre komunikacijske veščine. Je pa nujno, da se več dobronamernih in strokovno podkovanih ljudi odloči za politiko. V razvojni koaliciji vidim priložnost, da te vrednote uresničimo skozi konkreten program, ki postavlja delo kot vrednoto in državo kot partnerja ljudem.
Glede na vaša izkušnje v zdravstvu, bili ste tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravstvo – katera je največja škoda aktualne vlade v zdravstvu in kako jo bo razvojno zavezništvo odpravilo?
Največja škoda je ideološko eksperimentiranje, ki je zdravstvo potisnilo v ultimativno krizo: čakalne vrste so se podaljšale, 150.000 ljudi je brez osebnega zdravnika, 15.000 otrok brez pediatra – predvsem v glavnem mestu, kar je svojevrsten absurd slabega upravljanja v samem središču države. Vlada je raje vodila ideološke spore, kot sledila stroki, denar pa ni sledil pacientu. Bolniki so prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti – sistem pa ne izkorišča vseh zmogljivosti. Razvojna koalicija bo to odpravila s tem, da bo v ospredje postavila bolnika. Načrtujemo skrajšanje čakalnih vrst z vključitvijo vseh razpoložljivih zmogljivosti, plačevanjem storitev glede na kakovost in rezultate, učinkovitejšim financiranjem, digitalizacijo in začetkom gradnje novega, kvartarnega zdravstvenega kompleksa s kampusi in sodobnimi načini zdravljenja, kot sta npr. protonska terapija in obravnava poškodb hrbtenjače, ki zahteva celotno verigo od HNMP do rehabilitacije, ter otroško srčno kirurgijo. Vzpostavili bomo Nacionalni svet za sodobni zdravstveni sistem, kjer bodo sodelovali stroka, izvajalci in pacienti, da dosežemo konsenz o reformah. Javno zdravstvo mora biti učinkovito, dostopno in brez ideoloških blokad – to je naša prioriteta.
Ker ste pediatrinja in mati, naj vas vprašam, kaj prinaša lista NSi, SLS in Fokusa v zvezi z demografijo, stanovanji in podporo družinam?
Najprej sem mama, če lahko tako rečem. Nato sem zdravnica – pediatrinja. Potem šele raziskovalka in profesorica. Političarka sem šele na četrtem mestu. Iskreno, ni mi bilo nujno stopiti na to pot. Vendar sem vedela, da če jaz ne bom – kdo pa bo? Izjemno me je namreč zabolel zakon o prostovoljnem končanju življenja, ki je ljudem namesto pravice do lajšanja trpljenja in paliativne oskrbe ponudil kar usmrtitev. Potem anihilacijski zakon o splavu – pri čemer sem za žensko, da odloča o svojem telesu, a mnogo bolj potrebujemo zakone, ki bodo omogočili, da se bomo kot družba veselili vsakega novega življenja, ne pa ga uničili. Iz obeh primerov sklepam, da je trenutna politika, žal, zagovornica kulture smrti, ki jo sama ostro zavračam. Zato trenutne vladajoče struje niti ne vidim kot socialistične, ampak kot zelo kapitalsko usmerjeno, skrajno levičarsko populistično strujo. Ideologije, ki jih zagovarjajo in nato zakonsko podprejo, so namreč vznikale v preteklem stoletju, ki so ga tudi zato zaznamovali trije totalitarizmi, ki jih ne želim živeti. Želim, da smo kot narod usmerjeni v prihodnost. Družina je osnovna celica – naše srce in središče delovanja kogar koli, kjer koli na svetu. Skrb za najšibkejše, od otrok do starejših in bolnikov – to nas dela ljudi in tu se pokaže vsa človečnost in človeškost. To ni nazadnjaško, pač pa je človeško in človečno. Toda vse to se predstavlja kot nekaj nazadnjaškega. Tabuje želijo normalizirati. In vsa njihova dejanja so usmerjena v destabilizacijo človeškega čutenja. Tradicionalna družina je steber normalnega razvoja otroka, ki je temelj prihodnosti. Trenutna navidezno progresivna družbena klima ustvarja osamelce – osamljene ljudi, pri čemer so tarča predvsem mladi. Z raznoraznimi prijemi kulturnega boja in s pomočjo orodja sodobne IT in digitalizacije ustvarja osamljene posameznike, jih ločuje od osnovne družine in skupnosti in jih tako naredi za lahke tarče za različne manipulacije in agende. Partnerski odnos med žensko in moškim je prikazan skoraj kot manjvreden od istospolnega; zmedena spolna identiteta se promovira že v vrtcih; normalizacija tabujev in človeškega čutenja destabilizira temelje telesa in duha. Demonizira se belega moškega, ki nič več ni potreben. Celo več: a priori mu je zanikana pravica do besede in mnenja v primeru splava njegovega otroka oziroma ob oploditvi samske ženske. Večkrat je predstavljen kot nasilnež, celo na javnih plakatih. Mati pa je predstavljena kot služkinja, pokorna možu. To ni moj svet. To je škodljiv svet: za otroke, mlade in tudi nas, odrasle in starejše. To je svet, v katerem človeka več ni. In točno to sem nam dogaja: lani in predlani je bilo v Sloveniji rojenih najmanj otrok v zgodovini Slovenije: približno 16.800. Zato je treba sprementina iti okolje, v katerem živimo. Mladim je treba omogočiti dostopna stanovanja (ne podarjena, pač pa z državnim poroštvom, da lahko dobijo ugodne kredite od samega začetka vstopa na trg dela); boljše karierne možnosti, kar je povezano z nižjimi davki, da bodo ustvarjalni sploh želeli imeti sedeže podjetij v Sloveniji; boljše finančne zmožnosti za imeti otroka, kar vključuje tudi vrtce, ki bi bili lahko za starše brezplačni, financirani iz sredstev za Inštitut 8. marec, Glas ljudstva in podobne, ki sedaj črpajo sredstva iz proračuna.
»Trenutna politika je zagovornica kulture smrti, ki skozi kulturni boj ustvarja osamljene posameznike in jih ločuje od osnovne družine, da postanejo lahke tarče za manipulacije.«
Dejstvo je, da so mladi, ki so pri približno 25. letih starši – kar je najbolj optimalno obdobje, biološko gledano –, izjema.
Vse se pomika na kasnejši čas, s čimer se zmanjšuje možnost imeti otroke, saj je možnih več zdravstvenih težav in zapletov. Politika bi morala vzpodbujati mlade, da bi imeli več otrok v najboljših letih (ker biološka ura tiktaka za vse), in jim pomagati: na vsake tri evre za obrambo moramo vložiti en evro v družinsko politiko. Obenem pa moramo mlade razbremeniti finančno, predvsem v začetnih letih, ko si tvorijo družino. Finančno, stanovanjsko in tudi časovno. Naš program prinaša »pomladitev Slovenije«: paket davčnih razbremenitev za družine z otroki, brezplačne vrtce, fleksibilen trg dela z delom od doma za usklajevanje družinskega življenja, 95-odstotno državno jamstvo za prvi dom, stabilen najemni trg in hitrejše postopke za gradnjo stanovanj. To bo omogočilo mladim osamosvojitev, družinam pa varen dom.
SLS je glas podeželja in kmetov. Kako boste zagotovili večjo samooskrbo in boljše pogoje za kmete?
Vladajoči se hvalijo, da bomo dosegli odstotke BDP, kot jih zahteva Nato za našo obrambo. Pa jih realno ne bomo. Laži namreč vedno trčijo v realnost: dva odstotka je dva odstotka, ne glede na to, kar reče premier. Hkrati pa v SLS opozarjamo: imamo lahko najmočnejšo obrambno sposobnost, a če ne bomo imeli hrane na mizi, lahko kar zaključimo. In tu dela sedanja vlada veliko škodo: vsiljuje zakonodajo (kot je absolutna prepoved baterijske reje, ki ni standard po vseh državah EU) in s tem naše kmete potiska v neenakovreden položaj. Trgovci se znajdejo, njih ne zanima okoljski odtis prevoza najcenejše hrane čez Atlantik ali celo iz daljne Kitajske – oni pač uvozijo poceni jajca in hrano iz drugih držav, kjer nimajo te zakonodaje. Enako kot se trgovcu splača uvažati kisle kumare iz Indije in – po novem sporazumu Mercosur – hrano vprašljive kakovosti iz držav Južne Amerike. V SLS želimo, da naši kmetje še naprej počnejo to, kar radi in dobro delajo: skrbijo za živino, pridelujejo zdravo in domačo hrano, ki jo bomo z veseljem pojedli. Kdor je kdaj jedel domače klobase in pršut, regrat z jajčkom in ocvirki, domače briške češnje in tolminski sir ali joto in štruklje, ve, o čem govorim. Ker že samo z zdravo hrano, ki ni osiromašena mikrohranil zaradi dolge poti in je pridelana s čim manj kemije, bomo, tako kot je rekel že Hipokrat, v prihodnosti preprečili marsikatere zdravstvene težave. Domačega kmeta je zato treba podpreti in mu dati vse možnosti, da bo njegova hrana tudi cenovno konkurenčna. Po kakovosti pa že tako in tako v veliki meri presega vso uvoženo. Zato moramo urediti institucije, ki izvajajo javna naročila – vrtce, šole, bolnišnice, domove za ostarele –, da ne bodo gledale le na najcenejšega ponudnika, ampak bodo kupovale kakovostno in lokalno, ne le najcenejše. S tem bomo na krožnike naših otrok, bolnikov in starejših prinesli boljšo hrano, ki ne bo prepotovala tisoče kilometrov. Naš program vidi kmetijstvo kot strateško panogo: cilji so 80-odstotna samooskrba pri osnovnih živilih, varovanje rodovitnih zemljišč, manj birokracije, več socialne varnosti za kmete in krepitev družinskih kmetij.
Kot mestna svetnica v Ljubljani zagovarjate uravnotežen razvoj. Kako ga uresničiti na državni ravni?
Ljubljana ni Slovenija in Slovenija ni Ljubljana. Še sreča, bom rekla kot ljubljanska mestna svetnica. Poskrbeti je treba za decentralizacijo, regionalizacijo in usmerjeno vlagati v infrastrukturo zunaj centralnih sistemov. Ministrstva in odločanje je treba pripeljati bližje ljudem – tja, kjer poznajo težave in izzive. Vrniti je treba osnovno infrastrukturo, ki omogoča življenje na podeželju: pošte, bankomate in banke, trgovine … Na državni ravni bomo to lahko uresničili z decentralizacijo: s selitvijo delov javnih služb iz Ljubljane v druge regije, z ustanovitvijo pokrajin kot druge ravni samouprave za boljšo porabo sredstev in reševanje lokalnih izzivov. Strateško načrtovanje evropskih projektov bo usmerjeno v manj razvite regije, zmanjšali bomo število ministrstev za vitkejšo upravo in okrepili digitalizacijo za približevanje storitev državljanom. Infrastruktura bo prioritetna: razvojne regionalne hitre ceste, funkcionalna dvotirnost železnic in hitra povezava Ljubljana–Maribor za enakomeren razvoj po vsej državi.
Javne finance so pod pritiskom, dolg raste. Kakšen gospodarski pristop zagovarjate?
Zdi se, da sedanja vlada ne razume, da brez dobro delujočega gospodarstva ni socialne države. Javni dolg je narasel, rast temelji na zadolževanju, in to celo naslednjih generacij, ne pa na ustvarjanju. Zato pri NSi, SLS in Fokusu res vsi zagovarjamo razumen pristop: nagrajujemo delo, znanje in podjetnost z višjo splošno davčno olajšavo, enostavnim davčnim pavšalom za podjetnike, dvigom prihodkovnih pragov za normirance in uvedbo razvojne kapice za visoko usposobljene kadre. To bo razbremenilo delo, okrepilo konkurenčnost, zadržalo talente doma in privabilo investicije. Davek od dohodkov pravnih oseb bomo znižali s progresivno stopnjo, obdavčili le izplačane dobičke za vlaganje v razvoj. Za »kriptosredstva« bi uvedli pregledno okolje z oprostitvijo davka po 12 mesecih posedovanja. Gospodarstvo mora biti temelj socialne varnosti. Brez močnega gospodarstva namreč ni prihodnosti.
»Največja škoda je ideološko eksperimentiranje, ki je zdravstvo potisnilo v ultimativno krizo, kjer denar ni sledil pacientu, bolniki pa so prepuščeni svoji iznajdljivosti.«
Vlada je porabila rekordne vsote, a zdravstvo, šolstvo in varnost so slabši. Katera je največja sistemska napaka Golobove vlade?
To, da si je sedanja vlada podredila medije, ki bi kot četrta veja oblasti lahko opozarjali vlado in Roberta Goloba, kje dela napake. V usodo vdani, kimajoči in finančno ali s funkcijami nagrajeni ljudje, ki so se prisesali na val svobodnjaštva, so dejansko omogočili sončno kraljevino. To, da ni prisluhnil zdravnikom, kmetom, podjetnikom, gospodarstvenikom, finančnikom, strokovnjakom s področja prehrane, učiteljem, zdravstvenim delavcem – praktično nikomur, je svojevrsten fenomen. Dvomim, da bi našli kje na ulici sogovornika, ki bi znal našteti deset ministrov (od dvaindvajsetih) ali navesti nekaj koristnih zakonov, ki jih je sprejela aktualna sestava državnega zbora. Zelo simptomatsko je tudi poročanje o povezovanju z jedrno Evropo, pri čemer se je na obiske hodilo v afriške države, kjer se je celo kupilo opico?! Bilo bi komično, če ne bi bilo financirano iz naših sredstev. Podjetja se danes z davki in obremenitvami preganja v tujino. Golobova vlada je administrativno in na videz všečno določila višjo minimalno plačo, ki pa je sistemsko dvignila bruto plačo. In kaj zdaj? Ne splača se bolje in več delati; vsi postanemo enako revni. Je to res naš cilj? Tu je še pobiranje denarja za dolgotrajno oskrbo, ki je ni, in še bi lahko naštevala. Da o svetovni problematiki, ki so jo vehementno in zelo pristransko komentirali, niti ne govorim. Sistemska napaka je odsotnost vizije: poraba in državno trošenje sta narasla, a brez reform. Ideologija namesto strokovnosti, centralizacija namesto decentralizacije, ideološko eksperimentiranje namesto stabilnosti – vse za ceno boljšega življenja Slovenke in Slovenca.
Kako bo razvojno zavezništvo okrepilo policijo, obrambo in boj proti kriminalu za večjo varnost v državi?
Varnost je pogoj za svobodo in razvoj – brez nje ni zaupanja. Kot povsod v javni upravi je treba razbremeniti ljudi birokracije, ponovno vzpostaviti okoliše in vodje, tudi avtocestne policije; nujna je decentralizacija in boljše nagrajevanje strokovnjakov za gospodarski in kibernetski kriminal. Slovensko vojsko je treba modernizirati in kadrovsko okrepiti. Zelo pomembno pa je vzpostaviti učinkovito dispečersko službo v povezavi z zdravstvom in HNMP; treba je vzpostaviti nacionalni center civilne zaščite za hitrejši odziv ob nesrečah, nadgraditi klicne centre 112 in uvesti delujoča, učinkovita potisna sporočila za alarmiranje. Boj proti kriminalu bo učinkovitejši, bolj urejen in dosledno izpolnjevan. Razumen red ni represija, ampak temelj solidarne skupnosti.
»V koalicijo nismo šli, da bi izgubili svojo identiteto, pač pa da bi oplemenitili drug drugega s skupnim ciljem, da Slovenijo popeljemo iz politične tragedije.«
Zaupanje v politiko in v institucije upada. Kaj je ključno sporočilo liste NSi, SLS in Fokusa, da se to zaupanje povrne?
Nismo »vsi isti«. Trenutni vladajoči so prag dostojnega spustili izredno nizko. Napake se zgodijo in naredi jih vsak, ki kaj dela, a zavestno zavajanje in laganje, kar po tekočem traku – no, to pa je vsaj zame nekaj novega v moderni politiki. Izraz politik so tako onečastili, da se mladi ne upajo več deklarirati ali podati v politiko. Marsikje so kadrovali po strankarski pripadnosti in delali »čistke« po institucijah. Izvajali so politiko prejšnjega režima. Leta 1991 smo se tega načina že enkrat rešili. Upam, da bomo 22. marca 2026 ponovno pokazali, da želimo v prihodnost usmerjeno politiko. Trenutna ideologija zagovarja enakost – dela pa tako, da bi bili vsi, razen njih, enako revni in obubožani. Še ene takšne vlade si državljanke in državljani ne moremo privoščiti. Naše sporočilo je: vrnimo stabilnost, urejenost in razvoj z razumnimi davki, učinkovitim zdravstvom, varnostjo in podporo družinam. Program je preverjen, brez praznih obljub – povezujemo znanje, izkušnje in vrednote za boljšo Slovenijo. Tako živimo, usidrani v našo slovensko tradicijo: to znamo in zmoremo.
Slovenija je del Evropske unije – kakšna naj bo po vašem mnenju vloga Slovenije v EU v prihodnjih letih?
V Sloveniji nimamo dovolj lastnega bogastva, kot so dragocene rude, energenti, da bi si lahko privoščili biti izolirani. Moramo se pogovarjati in iskati soglasja. Moramo trgovati in izkoristiti svoj geografski položaj. Morda se lahko vsaj v nekem delu zgledujemo po našem Martinu Krpanu in njegovi pameti. Vloga Slovenije mora biti še naprej takšna, kot je bila – enakopraven in enakovreden partner, ki skrbi za pravičnost in dostojanstvo vseh prebivalcev te skupnosti. Moramo – in želimo – nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo, in nagrajevati tiste, ki si to zaslužijo. Biti solidaren, tudi do beguncev, a pričakovati spoštovanje tradicije in načel, ki so postavili Evropo. Ohraniti moramo svojo identiteto in vrednote. V EU bomo zato zagovarjali konkurenčno gospodarstvo, manj birokracije za kmete in podjetnike, boljšo infrastrukturo ter boj proti ideološkim eksperimentom, ki slabijo evropsko enotnost.
»SLS je stranka s tradicijo, starejša od komunizma v Sloveniji, a na mladih politikih je, da tlakujemo pot v drugačno, razvojno naravnano smer.«
Kaj bi sporočili volivcem, ki oklevajo – zakaj podpreti vas in koalicijo 22. marca?
Na skupni listi bo 88 odličnih kandidatk in kandidatov za poslance. Vsak od njih je izjemen na svojem področju in vsakemu je mar za Slovenijo. Vsak je zbral pogum, s srčno željo narediti nekaj dobrega za Slovenijo. Vsak od njih ve, da če bo poslanec, bo imel pred seboj veliko dela. Smo delovni in marljivi, imamo znanje in voljo, da Slovenijo porinemo ven iz te politične kloake, v katero smo zabredli. Smo tri stranke z zelo podobnimi programi in ponujamo dejanske odgovore na izzive, ki nas pestijo. Imamo pripravljene zakonodajne predloge za prvih sto dni vlade, ki niso populistični. In vsak glas za našo listo bo štel. Vsak glas bo izjemno pomemben, ker bo oblikoval prihodnjo koalicijo. Glas volivcev za nas, Slovensko ljudsko stranko, tokrat ne bo izgubljen. Bo okrepljen in prestopili bomo prag parlamenta. Ne, nismo ekstremni in ni res, da v politiki ni alternative dvema trenutno največjima strankama. Mi smo alternativa. In to dobra alternativa. Zato vabim, da nas podprete – za razumne davke, krajše čakalne vrste, dostopna stanovanja, močno kmetijstvo in varnost ter za Slovenijo, kjer bo delo spet postalo vrednota. In zato, da bomo lahko skupaj zapeli po volitvah tisto našo: »Slovenec sem!«.
Biografija
Doc. dr. Tina Bregant, dr. med., specialistka pediatrije ter specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, ima 25-letne delovne izkušnje v zdravstvu, predvsem z otroki in mladostniki. V času pandemije covida-19 je bila imenovana za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Po odstopu ministra za zdravje je postala vodja kabineta ministra za zdravje. V letu 2025 je prevzela vodenje najstarejše slovenske stranke – Slovenske ljudske stranke. Je profesorica-docentka v različnih, tudi mednarodnih programih s področja otrokovega razvoja in pediatrije ter zdravstvenih sistemov. V letu 2023 je opravila usposabljanje iz menedžementa in drugih vodstvenih kompetenc za zdravnike in zobozdravnike ter pridobila licenco s tega področja. S skupino strokovnjakov so v letu 2025 zasnovali brošuro Zdravljenje zdravstva – priročnik za razumevanje in prenovo slovenskega zdravstva. Je prejemnica številnih mednarodnih nagrad s strokovnega področja. Leta 2012 je prejela zahvalo Ministrstva za notranje zadeve RS za požrtvovalnost pri reševanju ponesrečenke v prometni nesreči. Vključuje se v razprave za splošno javnost in oblikovanje politik za ustvarjanje spodbudnega okolja za otroke in mladino. Sodeluje v številnih programih NIJZ in v Zdravniški zbornici Slovenije. Je avtorica strokovne monografije Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (2024, 2025 ponatis). V letu 2025 je posnela več odmevnih oddaj, najbolj poslušan je bil pogovor na podkastu AIDEA. Bila je slavnostna govornica na 10. obletnici konference TED Talk »The future« v Ljubljani leta 2019 na temo »Starševstva«. Je mati treh otrok. Ve, da so otroci res naša prihodnost. Od nas, odraslih, pa je odvisno, v kakšni prihodnosti bodo živeli.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 12. februarja 2026.)
