Piše: Anita Gužvič
Z dvema predstavnikoma Mladih zdravnikih smo govorili o zdravniški stavki, o neodzivnosti vlade in o tem, ali je res zdravstvena reforma vladna prioriteta, kot so obljubljali na začetku mandata. Govorili smo še temnem scenariju, ki se ne sme zgoditi, in o poročanju medijev o stavki. Mladi zdravniki pogosto opozarjajo na nevarnost ščuvanja vlade proti zdravnikom, kar je tipično za avtoritarne režime, in kakšne posledice to prinaša. Ali je namen sedanje vlade, da bi zdravstvo razpadlo?
Mladi zdravniki so diplomanti medicinske fakultete, vpisani v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije do 5 let po specialističnem izpitu. Definicija vključuje zdravnike pripravnike, sobne zdravnike, specializante in specialiste do 5 let po specialističnem izpitu. Zanimajo jih različna področja, nekateri so še pripravniki, drugi že na učiteljskih mestih in so različnih specialnosti. Glavna interesna področja mladih zdravnikov so podiplomsko izobraževanje, zdravstvena in delovna politika. Na vprašanja v intervjuju pa sta odgovarjala dr. Polona Gams, dr. med., in Luka Puzigaća, dr. med., zdravnika specializanta, zaposlena v javnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji.
V zdravstvu so izredne razmere, do takšne mere, da ste se zdravniki odločili za skrajni ukrep − stavko. Mladi zdravniki ste med tistimi, ki opozarjate na izredne razmere. Kako ocenjujete stanje v zdravstvu, zakaj pravzaprav zdravniki stavkate?
Stavkati bi bilo treba že pred leti: za dostopno zdravstvo ob celoviti zdravstveni reformi in za normalizacijo delovnih razmer, ki bi zadržale zdravnike in druge zaposlene v javnem zdravstvu. V tem času so se razmere še poslabšale, cena za to se žal meri tudi v izgubljenih življenjih. Zdravstveni sistem ta čas visi na nitki, pacienti ne pridejo do zdravstvene storitve zaradi predolgih čakalnih dob. Le-te so posledica slabe organizacije in slabih razmer v zdravstvu. Zdravniki stavkamo, ker želimo ohraniti dostopen javni zdravstveni sistem, ki bi omogočal kvalitetno obravnavo bolnikov, hkrati pa dostojno delo zdravnikom.
Aktualna koalicija je dejala, da je zdravstvena reforma njihova ključna prioriteta. Ali vlada to obljubo uresničuje ali menite, da se prioritetno ukvarja z reševanjem zdravstva?
Prepotrebna zdravstvena reforma, ki so jo napovedovali v tem mandatu, se sploh še ni začela. Ministrica se ne udeležuje pogajanj s sindikatom zdravnikov. Namesto konkretnih dejanj in uresničevanja obljub se pozornost preusmerja na grešnega kozla – v tem primeru zdravnike. Zdi se nam, da skrb za zdravje prebivalcev ni prioriteta zdajšnje vlade.
S prejšnjim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom je Fides podpisal sporazum, ki pa se ne uresničuje, zdajšnja zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel pa v pogajanjih ne sodeluje. Zdi se, da vlada ignorira zdravniško stavko.
Žal nam je, da na ministrstvu za zdravje ne upoštevajo mnenja strokovnjakov in se z njimi ne želijo sestajati. V obdobju prejšnjega ministra so zdravniške organizacije napisale več dopisov s konkretnimi predlogi za izboljšanje slovenskega zdravstva in za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev. Z menjavo ministra so vsi ti predlogi obstali v predalu.
Poslanska skupina SD je podala pobudo zdravstveni ministrici, naj nemudoma preveri, ali res prihaja do preusmerjanja pacientov iz javnega zdravstva v zasebne prakse, in naj o tem seznani vlado, državni zbor in javnost. Ali držijo njihove navedbe ali je to še en način diskreditacije zdravnikov zasebnikov?
Zdravniki se zavzemamo za dostopnost do zdravstvenih storitev. Pacienti bi morali biti obravnavani strokovno in v ustreznem časovnem okviru ne glede na izbrano zdravstveno institucijo. Javno zdravstvo niso samo države ustanove, temveč tudi koncesionarji. Obžalovanja vredno je, da ZZZS refundira stroške opravljanja storitev z nedopustno dolgo čakalno dobo v Sloveniji v tujini. Medtem pa morajo bolniki, če hočejo priti do nekaterih storitev v doglednem času, te plačati iz svojega žepa, čeprav že vse življenje plačujejo prispevke v javno zdravstveno blagajno. Pobudo poslanske skupine težko komentiramo kot konstruktivno, saj o navedenih obtožbah nimamo informacij.
Mladi zdravniki opozarjate na poročanje medijev o zdravnikih, o ustvarjanju iluzij o bajnih zdravniških plačah, o »grešnosti« dvoživk in drugo. Od začetka stavke se v nekaterih medijih pojavljajo prispevki, ki so odkrito proti zdravnikom. Kako komentirate takšen odnos medijev do zdravnikov? Ali s tem povzročajo škodo?
Številni »mainstream« mediji podpihujejo sovraštvo do zdravništva ter demagoško označujejo zdravnike in zobozdravnike kot izključno borce za lastno finančno korist.
Zanimivi so dvojni moralni standardi nekaterih avtorjev, saj določenih javnih osebnosti, ki neprestano ponavljajo napačne in zavajajoče podatke, nikoli ne umaknejo s piedestala, temveč še povečujejo njihovo medijsko navzočnost. Temeljna naloga predstavnikov sedme sile bi morala biti spremljanje izpolnjevanja obljub politikov. Večkrat smo že opazili sovražni govor proti manjšinski populaciji zdravnikov, ki presega mejo svobodnega izmenjevanja mnenj. S svojo agresijo in z negativnim pristopom do zdravniškega ceha segregirajo del skupnosti, kar je nesprejemljivo.
Opozarjamo, da s tovrstnimi objavami sejejo agresijo in jezo med ljudi, ki se je v preteklosti že pokazala v verbalnemm in fizičnem nasilju nad zdravstvenimi delavci ter v uboju enega od naših kolegov. Upamo, da se zavedajo odgovornosti, ki jo ima razpihovanje sovraštva. Vse udeležence v socialnem dialogu pa prosimo, da ohranjajo vsaj raven minimalnega medsebojnega spoštovanja.
Konec leta 2022, dober mesec pred podpisom sindikalnega sporazuma, se je razkrilo, naj bi se v primeru stavke vodila »totalna vojna« proti zdravnikom − ta ukaz naj bi bil dal predsednik vlade. Glede na vse, o čemer smo govorili, ali menite, da se je »totalna vojna« proti zdravnikom že začela?
Prioriteta vlade naj bi bilo zdravstvo. Ta čas pa se zdi, da je njihova glavna strategija ščuvanje proti zdravnikom. Si predstavljate šolsko reformo, ki temelji na diskreditaciji učiteljev? Medijski zakon, katerega osnova je napad na novinarje? To ne more voditi v nič dobrega za prebivalce. Odnos družbe do zdravnikov skozi čas je bil vedno spoštljiv. Zgodovinska izkušnja avtoritarnih režimov pa govori o njihovi subordinaciji, podrejanju, saj zdravniki v družbi predstavljajo intelektualno kritiko, ki se je ti režimi bojijo in jo zato toliko bolj zatirajo.
Tudi Stalin si je izbral zdravnike in druge intelektualce za razredne sovražnike. Je to družba, v kateri želimo živeti? Pri nas je to z orkestrirano medijsko gonjo proti zdravnikom pripeljalo do zapuščanja poklica, odhodov v tujino in slabega zanimanja za študij medicine.
Fides je sporočil, da je več kot 860 zdravnikov odšlo iz javnega sistema v enem letu, in dodal, da imata obe medicinski fakulteti skupaj v letniku 300 prihodnjih zdravnikov. Kaj se bo zgodilo, če res zmanjka zdravnikov?
To je temni scenarij, na katerega žal nimamo odgovora. Vse svoje moči usmerjamo v to, da bi prišli do zdravstvene reforme, da bi se izboljšal delovne razmere in bi zadržali čim več zdravnikov v slovenskem zdravstvu. Z manjšanjem števila zdravnikov v javnem sistemu pade vse več dela na tiste, ki preostanejo. Vlada želi pri npr. družinskih zdravnikih problem reševati z dvigovanjem glavarinskega količnika. To pa ne more iti v nedogled. Če bosta na koncu ostala samo 2 družinska zdravnika, bo potem vsak opredeljeval milijon pacientov?
Zdravnikom očitajo mačehovski odnos do pacientov v času stavke. Kaj sporočate pacientom, ki so prenaročeni, ne dobijo bolniških listov, in kaj sporočate tistim, ki očitajo zdravnikom, da skušajo iztržiti zahteve prek stisk ljudi in da ne skrbijo primerno za bolnike?
Žal nam je, da zaradi vladnega zavlačevanja in nezmožnosti sklenitve dogovora s sindikatom Fides trpijo ljudje. Za omenjene storitve naj napišejo poziv Vladi RS. Še vedno pa velja, da so in bodo nujna stanja obravnavana prioritetno. Prav tako je nemotena oskrba ljudi pod 18 in nad 65 let, nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov. Ko bo Vlada RS uresničila svoje zaveze, ki jih je podpisala in tudi objavila v uradnem listu, se bomo zdravniki z največjim veseljem vrnili k normalnemu načinu dela.
In še za konec. Zakaj bi bilo dobro, da vlada končno prisluhne zdravnikom in izpolni njihove zahteve?
Ker želimo, da se ohrani javno zdravstvo v Sloveniji. Ker želimo, da vsak bolnik pride na vrsto k zdravniku v doglednem času, to pa je mogoče le s temeljito reformo in reorganizacijo dela. Ker si želimo strpne in vključujoče družbe, ki bo skrbela za javno dobro ne glede na politično obarvanost. Vlada bi s sklenitvijo dogovora s sindikatom zdravnikov pokazala, da deluje v dobro vseh državljanov. Naj bo zgled sodelovanja z vizijo za prihodnost vseh Slovenk in Slovencev.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
