Piše: Bogdan Sajovic
Z dr. Michelom Calvom, strokovnjakom za mednarodno pravo, smo se med drugim pogovarjali o razmerah na Bližnjem vzhodu, izraelsko-arabskem spopadu, operacijah v Gazi, mednarodnih reakcijah, propalestinskih protestih, slovenskem priznanju Palestine in možnosti rešitve dveh držav.
Po eni od teorij naj bi bil Hamasov teroristični napad oktobra lani orkestriral Iran po naročilu Rusije, da bi odvrnil pozornost od Ukrajine. Se strinjate s to teorijo?
Teroristični napad Hamasa je za nekaj tednov odvrnil pozornost od Ukrajine. Mediji so se vrnili k vojni v Ukrajini brez upoštevanja judovskih talcev v Gazi. Po mojem mnenju Rusiji ni bilo treba preusmerjati pozornosti. Izrael ima več kot milijon Rusov Judov in nejudov. Po poročanju Wall Street Journala je Iran več tednov pomagal načrtovati napad na Izrael, vendar imata Hamas in Hezbolah stalno podporo Irana. Hamasov teroristični napad je bil del splošne vojne proti Izraelu in »nevernikom«. Hamas je še vedno živ in aktiven v Evropi. Hamas, palestinski voditelji, vahabiti v Savdski Arabiji, Hezbolah, Al-Kaida, ISIS, večina muslimanskih držav, iranski mule in vlada, vsi katerega koli islamskega prepričanja, delijo isto džihadistično ideologijo, povzeto v enem stavku: »Allah je naš cilj, prerok je naš ideal, Koran je naša ustava, džihad je naša pot in smrt zaradi Alaha je naše stremljenje.« Ta ideologija upravičuje ubijanje Judov in nevernikov (kristjanov, budistov itd.), kdor koli že so, od New Yorka do Mumbaja, Pariza, Bostona, Jeruzalema, Tel Aviva, Moskve, Sankt Peterburga, Berlina in Londona in vse do Kitajske, Malija, Nigra, Nigerije in Filipinov. V skladu z iransko ustavo sta vojska Islamske republike Iran in Korpus islamske revolucionarne garde odgovorna ne le za »varovanje in ohranjanje meja države, ampak tudi za izpolnjevanje ideološkega poslanstva džihada na božji način; to je razširitev suverenosti Božjega zakona po vsem svetu (kar je v skladu s koranskim verzom: ‘Pripravite proti njim kakršno koli silo, ki jo lahko zberete, in vrste konjev, ki vzbujajo strah v Božjem in vašem sovražniku ter drugih poleg njih.’)«.
Izrael je začel vojaško operacijo za rešitev talcev in nevtralizacijo Hamasa. Če se to zgodi, kaj se bo zgodilo z Gazo? Kaj mislite, kdo bo vskočil namesto Hamasa, ali bo Gaza še vedno avtonomno ozemlje?
Izrael je začel vojaško operacijo za izkoreninjenje Hamasa. Nemogoče je napovedati, kaj in kdo bo v Gazi, dokler ne bodo uničeni preostali Hamasovi bataljoni in infrastruktura. Prebivalci Gaze ne potrebujejo Hamasa. Tako kot Arabci, ki živijo v Judeji in Samariji, vedo, od kod prihajajo njihovi starši in stari starši. Hamasov minister za notranje zadeve in nacionalno varnost Fathi Hammad je Egipt obsodil zaradi pomanjkanja goriva na območju Gaze in dejal: »Polovica Palestincev je Egipčanov, druga polovica pa Savdijcev.« (23. marec 2012, #3389 | 03:09 Vir: Al-Hekma TV (Egipt) Savdijci in Egipčani se lahko odločijo pomagati svojemu prebivalstvu, ki je emigriralo v Gazo. Miru ni mogoče ohraniti, če se sistematično hujskaštvo v Gazi ne ustavi in se ne sprejmejo ukrepi za nadomestitev indoktrinacije sovraštva in nestrpnosti. Iluzorno bi bilo pričakovati, da se to lahko zgodi pod vodstvom Hamasa ali Fataha, pa naj bo to na Zahodnem bregu ali v Gazi. Družbene vrednote in družbeno strukturo sta uničila palestinska oblast in Hamas, ki sta postala »največji sovražnik palestinskega ljudstva«. Poleg korupcije Palestinci omenjajo tri F: »fawda (kaos), fitna (spor), falatan (brezpravnost) …« Ti pogoji še naprej opredeljujejo življenje na Zahodnem bregu pod nadzorom PLO oziroma Fataha in … v Gazi pod nadzorom Hamasa. V Gazi se ne bo nič spremenilo. Upoštevajte, da je sofisticirana oborožitev Hamasa prišla skozi predora iz Egipta.
Pred kratkim je predsednik ZDA Joe Biden predstavil mirovno pobudo, vendar jo mnogi Izraelci zavračajo in jo imajo celo za izdajo. Kako ocenjujete pobudo predsednika Bidna?
Mirovna pobuda predsednika Bidna je izdaja, vsi vedo, da Bidnova administracija ni zanesljiva. Bidnova administracija je državam, kot so Slovenija, Irska, Španija, Malta in Norveška, predlagala, naj se pridružijo boju proti Izraelu. Predsednik Biden ter slovenski voditelji in administracija vedo, da za islam, ko je neka dežela pod islamistično oblastjo, pripada islamu. Z drugimi besedami, islam ne dopušča obstoja suverene neislamske entitete (kot je Izrael) na zemlji, ki so jo nekoč osvojili muslimani (dar al-Islam, »bivališče islama«). Bidnova administracija je postala zaveznik Hamasa, Katar sponzor Hamasa in tistih, ki hočejo uničiti Izrael. Tisti, ki želijo priznati ali vsiliti palestinsko državo, zavestno ali nezavedno ciljajo na uničenje Izraela in Judov na njihovi zemlji. V utemeljitev svoje odločitve je predsednik slovenske vlade izjavil, da ste Slovenci na svojo državo čakali 1000 let. Judje so skoraj 2000 let čakali na svojo državo. Arabci v Judeji, Samariji in Gazi so Arabci in imajo 22 arabskih/muslimanskih držav. Oni niso ljudstvo, so Arabci/muslimani. »Palestinsko ljudstvo« je sovjetski izum. »Meje«, ki so obstajale pred letom 1967 in jih omenjajo Slovenija, Irska, Norveška in Španija, niso bile »meje«, temveč črte premirja iz leta 1949. Te črte niso »varne in priznane meje brez groženj ali dejanj sile«, kot zahteva Resolucija Varnostnega sveta OZN 242 iz leta 1967. Priznanje prej omenjenih držav je v nasprotju z Resolucijo 242 in sporazumi iz Osla, ki so jih sopodpisale in potrdile Združene države, Ruska federacija, Evropska unija, Egipt in Norveška, nato pa so jih ZN potrdili v več resolucijah. Vaš spoštovani predsednik vlade je poskušal najti utemeljitev, morda bi njegovo odločitev pojasnila krepitev dvostranskih odnosov med Slovenijo in Katarjem.
Bo po vašem mnenju Bidnova pobuda kaj vplivala na novembrske volitve v ZDA? Statistično tri četrtine Judov v ZDA podpira demokratsko stranko.
V Genezi 12:3 je navedeno: »Blagoslovil bom tiste, ki te blagoslavljajo, in preklinjam tiste, ki te preklinjajo.« Pričakujem, da bodo tudi ameriški Judje in nejudje tako odgovorili na Bidnovo pobudo in da se bodo ameriški Judje vrnili v svojo judovsko domovino.
V zahodnih državah smo priča pogostim propalestinskim demonstracijam, proizraelskih pa praktično ni. Kaj je vzrok za to?
Slovenija, zdaj »zahodna« država, ima 2,12 milijona prebivalcev. In v Sloveniji je kakih 100.000 muslimanov. Proizraelskih demonstracij v Sloveniji, kjer je ostalo le okoli 100/130 Judov, ne bo. Judje so zapustili Slovenijo, ker je košer meso prepovedano, Judje pa ne morejo izvajati judovskega obrezovanja. Obrezovanje je kaznivo. Judje, ki so tam živeli v 40. letih, so bili predani nacistom. Slovenija je pozabila »Nikoli več«. Bili so časi, ko so se ob prihodu Turkov na reko Dravo Judje bojevali skupaj z domačini. Slovenija se je pridružila postopku na Meddržavnem sodišču ZN (ICJ) v tožbi, ki jo je Južnoafriška republika vložila proti Izraelu zaradi domnevnega genocida. Koga brigajo judovski talci, saj tudi kristjane ubijajo v muslimanskih državah. Ali je Slovenija vložila tožbo na ICJ proti tem muslimanskim državam zaradi genocida? V Evropi živi samo 1.300.000 Judov. Glede na poročilo o globalni verski pokrajini iz decembra 2012 je bilo v Evropi 43.490.000 muslimanov. Leta 2015 se je »priseljensko prebivalstvo« v enem letu povečalo za približno dva milijona, medtem ko se je domače evropsko prebivalstvo zmanjševalo. Evropsko muslimansko prebivalstvo naj bi se povečalo za 63 odstotkov, s 43 milijonov leta 2010 na 71 milijonov leta 2050. V Evropski uniji imajo pravico do selitve iz države v državo. Slovenija lahko postane muslimanska država. V zahodnih državah, kot so Francija, Velika Britanija in ZDA, so protestniki zahtevali izpustitev talcev. Demonstracije stanejo. Očitno so imeli Arabci dovolj sredstev, da so zaposlili neuniverzitetne študente, da kričijo proti Izraelu in ne zahtevajo izpustitve talcev.
Na propalestinskih demonstracijah vidimo homoseksualce, transseksualce, feministke, celo »Jude za Palestino«. Se vam ne zdi to, milo rečeno, bizarno?
Po vsej verjetnosti se omenjeni demonstranti ne zavedajo, kaj bi jim muslimani ta čas storili v Gazi, na palestinskem avtonomnem ozemlju ali v kateri koli muslimanski državi. Skratka, tvegajo kamenjanje, med drugim smrt.
Protestniki zahtevajo Palestino v mejah iz leta 1967. Kolikor vem, Palestine takrat sploh še ni bilo, Zahodni breg je bil del Jordanije, Gaza pa del Egipta.
Drži. Zahodni breg in Gaza sta bila del judovske domovine in Judje so tam živeli pred letom 1948, od nekdaj. Jordanija je leta 1948 priključila Judejo in Samarijo, Egipt pa je zavzel Gazo. Evropejci ne vedo, da so kolonizatorji muslimani Arabci in da so Judje staroselci. »Meje iz leta 1967« niso »meje, tudi mednarodne meje nikoli niso bile. Protestniki se sklicujejo na črte premirja iz leta 1949, ki niso priznane meje. Protestniki zahtevajo Palestino »od reke do morja«, tako kot to zahteva tudi podpredsednik španske vlade, s čimer bi izbrisali Izrael in judovsko ljudstvo.
Ali je rešitev dveh držav sploh izvedljiva? Palestinska država bi bila razdrobljena in za nameček še s celo vrsto judovskih naselij v njej …
Zapletenost problema bi zahtevala strani razlag. Lahko samo predlagam, da si preberete članek, ki sem ga napisal in ga je 24. maja 2020 objavila revija Jewish Political Studies Review: »Dogovor stoletja v širšem kontekstu«. Mir ni mogoč, islam ne more sprejeti neodvisne judovske države in milijarde dolarjev, kot je predlagal nekdanji predsednik Trump, ne bodo spremenile islama.
Palestino je nedavno priznalo več evropskih držav, med njimi Slovenija. Ali po vašem mnenju ta priznanja sploh kaj vplivajo na rešitev bližnjevzhodnega problema?
Ne. To je korak naprej, da se legitimira uničenje judovskega ljudstva na njihovi zemlji. Kako lahko izraelski Judje verjamejo, da bo priznanje palestinske države, kot so predlagale ZDA in druge države, prineslo mir? Te države nimajo sredstev za uveljavitev zavez, ki jih je sprejela »Palestina« v morebitni mirovni pogodbi, še manj pa volje za to. Kako lahko kdo verjame, da dajanje več moči, tudi brez suverenosti, »revitaliziranim« palestinskim oblastem ne bo povzročilo nove vojne? Priznanje »Palestine« kot države, tudi če bi bila domnevno »demilitarizirana«, bi ji omogočilo sklepanje vojaških zavezništev in »obrambnih sporazumov« s komerkoli − s Kitajsko, z Rusijo, Iranom. Zakaj takšna država ne bi odprla vrat svojega nedefiniranega ozemlja za vso tako imenovano diasporo 14 milijonov »Palestincev«, muslimanov in drugih, ki bi se želeli pridružiti boju proti Izraelu? Slovensko priznanje države Palestine bo vplivalo na odnos med Katarjem in Slovenijo. Slovenski premier, mufti Islamske skupnosti v Sloveniji in katarski minister za islamske zadeve so se 15. septembra 2023 zavezali k poglobitvi dvostranskih odnosov, zlasti na področju investicij in zdravstva. 5. junija 2024 pa je »Katar pozdravil ratifikacijo vladnega sklepa o priznanju države Palestine v slovenskem parlamentu«. Vse to bo zagotovo povečalo investicije in zdravstveno varstvo. Odprta so vrata za muslimanske ustanove, investicije in zdravstvo v Sloveniji.
Nazadnje, kakšna bi bila po vašem mnenju najbolj optimalna rešitev problema Bližnjega vzhoda in kako bi jo dosegli?
Mir bo dosežen, ko bodo Judje in kristjani povedali muslimanom, da je Bog dal to deželo judovskemu ljudstvu in da Koran omenja vrnitev Judov v njihovo deželo. Verska vojna proti Judom je verska vojna proti vsem nemuslimanom. Islamski svet je v krizi in voditelji sveta morajo imeti načrt za reševanje te krize ter preprečitev tretje svetovne vojne. Egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je 28. decembra 2015 pred univerzo Al-Azhar v Kairu in ministrstvom za avkaf (verske ustanove) jasno izjavil: »Nepredstavljivo je, da je ideologija, ki jo posvečamo … sovražna do celotnega IT sveta. Ali si je mogoče zamisliti, da bi 1,6 milijarde [muslimanov] pobilo sedem milijard svetovnega prebivalstva, da bi lahko živeli [sami]? Islamski narod je raztrgan, uničen in gre v pogubo. Sami ga vodimo v pogubo.«
Slovenski predsednik in drugi predsedniki bodo morda želeli govoriti s predsednikom el-Sisijem, da bi izvedeli več o tem.
Biografija
Dr. Michel Calvo, NYU – MCJ’74, doktor prava mednarodnih organizacij in mednarodnih ekonomskih odnosov (Panthéon-Sorbonne), rojen v Tunisu, Tunizija, je strokovnjak za mednarodno pravo, član Izraelske odvetniške zbornice, častni član Pariške odvetniške zbornice in nekdanji član Mednarodnega arbitražnega sodišča ICC (1997–2006). Je eden od soavtorjev kazenskih tožb, vloženih v Belgiji in Franciji proti Jaserju Arafatu, in 15 pravnih pritožb, vloženih na zahtevo Nobelovih nagrad s področja matematike, francoskih profesorjev medicine in mednarodnega prava med letoma 1980 in 1988 pred Unescovim odborom za konvencije in priporočila proti sovjetski vladi v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Je tudi avtor: Les Accords Salt, Contenu, Application, Contrôle, Editions Bruylant, 1986 (z dr. Karin Calvo-Goller); Solni sporazum, vsebina, uporaba, preverjanje, ur. Martinus Nijhoff, 1986 (z dr. Karin Calvo-Goller); Le Dossier Arafat, Albin Michel, 2004 (z dr. Karin Calvo-Goller); Bližnji vzhod in tretja svetovna vojna – zakaj ni miru? Predgovor polkovnika Richarda KEMP – C.B.E. Ed. Ustvari prostor, 2017 in več člankov, ki sta jih objavila Gatestone Institute (ZDA) in Revue Politique et Parlementaire (Francija).
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 20. junija 2024)
