Piše: dr. Metod Berlec
O slovenski polpretekli zgodovini, dogajanju na RTV Slovenija in politiki smo se pogovarjali z novinarjem, televizijskim voditeljem in priznanim slovenskim zgodovinarjem dr. Jožetom Možino.
DEMOKRACIJA: Gospod Možina, konec leta 2019 ste na podlagi svoje nadgrajene doktorske disertacije izdali knjigo, pravzaprav znanstveno monografijo Slovenski razkol, okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora. Knjiga je postala ena največjih knjižnih uspešnic zadnjih let na Slovenskem. Kako si to razlagate?
Možina: Zgodovina, ki jo knjiga obravnava, je še tako živa, delno zamolčana in zlagana in prikrito »zlobna, krivična da nas ne pusti iz rok. Pravzaprav je še del sedanjosti, in šele ko jo bomo spoznali in se iz zmot tistega temnega časa naučili, česa se ne sme, takrat se bo preteklost pomaknila tja, kamor sodi – v zgodovino. Desetletja naložene laži, ki se sedaj ob knjigi Slovenski razkol razkrajajo, to daje knjigi živost – aktualnost.
DEMOKRACIJA: Kako pa kot zgodovinar, novinar, televizijski voditelj in politični analitik gledate na izide zadnjih volitev? Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da so volitve spet odločili mediji?
Možina: Volitve je odločal čustveni trans, ki ga je znova in tokrat še bolj prepričljivo uspelo ustvariti skrajno levim političnim silam s pomočjo dominantnih medijev in s pomembno podporo kvazicivilne družbe in drugih mehanizmov, ki služijo slovenski levici. V zraku je bilo sprovocirano vzdušje proti »diktaturi« Janševe vlade, kar je bila sicer laž, saj je jasno, da ni bilo diktature, prej nasprotno, a v paradigmi levičarke propagande to ni pomembno. Kaj potem če je laž, »če jo lahko uporabimo, je dragocenejša kot resnica«. Ljudje so se v tem razpoloženju sicer odločali po svoji volji, vrag pa je v tem, da je morda ta val »volje«, ki jih je s pomočjo vplivnežev in medijev globoke države preplavil, dejansko proti njihovim interesom, morda celo vrednotam. V spretno zmanipuliranih postkomunističnih družbah ni bilo redko, da je ljudstvo v dobri veri podpiralo tiste, ki so ga najbolj izkoriščali. Za desno sredino pa je ob teh volitvah dozorelo bridko spoznanje, da nedvoumni rezultati dobrega vladanja v taki histeriji ne pomenijo veliko. Saj je banalno, kar bom rekel, pomembnejši je agitprop kot pa visoka gospodarska rast, varnost, nizka brezposelnost, visok ugled v tujini.
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na to, da ste na RTV Slovenija soočeni z dejstvom, da so levi novinarski politični aktivisti začeli uprizarjati nekakšno stavko, s katero želijo doseči, da bi naša osrednja nacionalna medijska hiša ostala še naprej v službi tranzicijske levice? Pri tem so se prav bizarno oblekli v majice z napisom »nikogaršnji hlapci«, ko pa se ve, komu želijo služiti …
Možina: Okoliščine osupnejo. Nekateri so očitno politični delavci, saj jim je kolektiv politike bliže od delovnega kolektiva, in taki niti ne pozdravijo na hodniku, le srepi pogledi in pena na ustih. Sploh nekatere tovarišice dajejo impulze, ki spominjajo na tiste druge čase, ki jih raje ne omenjam. To se pozna tudi na ekranu. V nasprotju s časi npr. mojega direktorovanja na TVS, ko smo v informativnem programu z Rajkom Geričem odpirali vse pomembne teme, smo sedaj priča odkriti pristranosti in navijaštvu za sedanjo vladno stran in Roberta Goloba na eni strani ter demonizacijo Janeza Janše in predstavnikov prejšnje vlade na drugi. Nedavno smo na Portalu plus prebrali analizo poročanja naše televizije ob prvih dneh prejšnje vlade in sedanje. Poslušajte, saj to je škandal, nihče niti ne zavrača teh navedb, očitno je vse res. In še naprej delajo v tej smeri … Za javno TV je to nesprejemljivo. Zakaj takšno hlapčevanje sedanji vladajoči politiki v bistvu ne vem, redko kdo ima od tega kakšne koristi. Zdi se mi, da so nekateri ujeti v nekakšno mesijansko čredno operativo, zdi se jim, da delajo nekaj velikega, pomembnega, pravičnega. Ne vidijo, da so le člen v verigi bogatih levih privatizerjev, kot bi rekla dr. Krajnikova, da bodo imeli še večji monopol, da bodo še bogatejši tudi na račun naivnih, zavedenih drugih.
Vseeno je velik del novinarjev, tudi taki, ki so levo usmerjeni, nagnjen k normalnosti. A skrajni aktivisti jih, kot slišim, nadlegujejo, gnjavijo po pisarnah za podpise, za udeležbo na protestih …
DEMOKRACIJA: Že pred volitvami je voditelj levičarske oddaje Studio City Marcel Štefančič na javni tribuni o razmerah na RTV Slovenija, dejal: »Jebeno več nas je kot njih, njih je samo ene par …«
Možina: »… in vemo točno kateri so.« Ta izjava je strašljiva, sodi v besednjak vojn in revolucij in jo razumemo kot napoved nasilja in prevlade enoumja. Ostala bo zapisana na temni strani zgodovine. Ker je lahko le klic k popolni dominaciji nad medijem, ki bi moral biti pluralen, pa je že sedaj premočno izrabljen za zvočnik leve vladajoče politične opcije. In ta perverzno in absurdno sedaj napoveduje, da bo RTV depolitizirala. Se pravi, ni dovolj, če uporabimo njihov vojaški besednjak, da ideološko nadzorujejo, ne vem, 91 odstotkov vitalnega televizijskega programa in 99 odstotkov radijskega. Ne, njihov cilj je, kot je dejala naša sindikalistka na enem od mitingov – popoln prevzem RTV.
Torej ne gre več za nobeno ambicijo po nazorski uravnoteženosti in pluralnosti programskih vsebin, ampak za korake v preteklost – za popolno simbiozo z vladajočo politiko.
Celoten intervju preberite v novi reviji Demokracija!
