Piše: Vida Kocjan
Bojan Ivanc je na Gospodarski zbornici vodja analitske skupine od novembra 2013. Skrbi za makroekonomske napovedi in sisteme finančnih računov gospodarskih družb. Vključuje se v pomembnejše iniciative zbornice, kjer je potrebna analitska podpora, in so povezane z ukrepi ter vplivom na gospodarstvo. Pogovarjali smo se o zdajšnjem stanju slovenskega gospodarstva, izzivih, konkurenčnosti, reformah, davkih, črpanju evropskih sredstev in pokojninski zakonodaji.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, je glavni ekonomist pri Analitiki GZS ter se ukvarja z napovedmi gospodarskih trendov v Sloveniji na področju vseh ključnih gospodarskih agregatov in gospodarskih sektorjev. Prav tako sodeluje pri pripravi zborničnih zakonodajnih sprememb. Pred letom 2013 je delal v finančnem sektorju, na področju analiz buy-side in sell-side.
Kako bi ocenili zdajšnje stanje slovenskega gospodarstva? Katere panoge rastejo in katere se soočajo s težavami?
Indikatorji povpraševanja po izdelkih se povečujejo zadnje tri mesece, kar nekoliko krepi obete. Rast zaposlenosti se je ustavila, in to predvsem zaradi velikega odliva v upokojitev v decembru 2024 in tudi prekinitve večjega števila pogodb za določen čas. Slovenski delodajalci so previdnejši pri zaposlovanju in pomanjkanje zaposlenih je manjši izziv kot pred letom.
Krepijo se storitvene dejavnosti, s težavami se sooča del proizvodnje z nizko produktivnostjo, kjer visoki stroški dela silijo podjetja k selitvi dela proizvodnje v tujino.
Pričakujem krepitev gradbenega sektorja po sicer slabem letu 2024, ko so realna gradbena dela upadla za 9 odstotkov.
Kakšna je vaša napoved za gospodarsko rast v letošnjem letu?
Ni pomembno drugačna od jesenske. Pričakujem 2,5-odstotno rast, kar je nižje od dolgoletnega povprečja (2,9 odstotka), vendar višje kot lani (1,6 odstotka). Rast zasebne potrošnje bo ključna pri rasti, vendar pričakujem tudi rast izvoza, investicij in državne potrošnje.
V gospodarstvu se pojavljajo pozivi k davčnim reformam. Kako podjetja ocenjujejo zdajšnjo davčno politiko?
Gospodarstvo plačuje višjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, prav tako pa se davčni primež pri plačah povečuje. Podjetja z nižjo produktivnostjo selijo delovna mesta v tujino, novih z visoko dodano vrednostjo pa ne moremo privabiti zaradi visoke obdavčitve nadpovprečnih plač. Na davčnem področju nam konkurira v regiji Hrvaška in nekaj multinacionalk je svoj regionalni center preneslo, s tem pa tudi formalno zaposlene. Ti sicer slovenski državljani zdaj ne plačujejo več prispevkov v slovenske blagajne, temveč v hrvaško, kar je škoda.
Napovedani so novi davki, veljati bo začel tudi davek po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Kako to ocenjujete, kako bo to gospodarstvo preneslo?
Kar zadeva dolgotrajno oskrbo, v gospodarstvu podpiramo, da je to področje treba urediti. Vseeno pa ocenjujemo, da bo to vplivalo na rast stroškov dela, ki bo hitrejša od rasti neto plač. Ne moremo se strinjati, da bo država po naših ocenah od ljudi in podjetij pobrala več sredstev, kot jih potrebujemo za dolgotrajno oskrbo. Do danes še vedno nimamo jasne finančne slike, koliko nas bo v celoti stalo izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe, koliko od tega že imamo zbranih sredstev iz različnih državnih virov in koliko bi morali še dodatno zbrati. Poleg tega je stroka enotna, da za dolgotrajno oskrbo ni dorečeno, katere storitve in kako jih bomo izvajali, hkrati pa primanjkuje potrebnih kadrov. Na GZS zato predlagamo, da se uvedba dodatnih prispevnih stopenj zamakne za leto dni, v katerem se bi razjasnila odprta vprašanja. Poleg tega naj vlada nujno revidira finančni del zakona in v zakon vključi nižjo dodatno prispevno stopnjo. Pričakujemo, da bo vlada izračunala, kakšna bi ta morala biti.
Pokojninska zakonodaja: bomo priča nujno potrebni reformi ali le nekaterim popravkom zakona ter kako je z napovedmi o dodatni davčni obremenitvi gospodarstva v povezavi s temi spremembami?
V danem trenutku tega še ne moremo oceniti. Nakazujejo pa se bolj kozmetični popravki in nekoliko nižja razlika med odmerami pokojnin prihodnjih upokojencev. Gospodarstvo potrebuje pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, ter spodbudila mlade za čimprejšnjo vključevanje na trg dela.
Črpanje evropskih sredstev v tej finančni perspektivi je porazno, Slovenija je na dnu lestvice. Kaj je po vaše razlog za to? Bi država lahko nove davke omilila z boljšim črpanjem?
Kohezijska sredstva skoraj vedno počrpamo do konca, čeprav večino v zadnjem delu obdobja. Razlog so dolgi administrativni postopki, možnost pritožb na odločitve organov ipd.
Kako konkurenčno je slovensko poslovno okolje v primerjavi z drugimi državami EU?
Za nove investicije ni konkurenčno, ker so postopki predolgi. Za obstoječe nadgradnje podjetij pa je okolje konkurenčno, predvsem zaradi usposobljene in zveste delovne sile.
Slovenija sodi po mednarodni primerjavi podatkov o davčnem primežu pri plačah zaposlenih v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela. Zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023−2026 prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov. Na GZS smo februarja na novinarski konferenci predstavili predlog fiskalno vzdržnih sprememb tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine. Novica s takratne novinarske konference je objavljena na: https://media.gzs.si/gzs-z-ustrezno-razbremenitvijo-stroskov-dela-do-boljsih-plac-zaposlenih-in-vecje-konkurencnosti-slovenskega-gospodarstva/
Ali imate morda podatke, koliko podjetij je že preselilo dejavnost v druge države oz. kaj se dogaja na tem področju, odhajajo iz države?
S tem podatkom ne razpolagamo, vendar ocenjujemo, da selijo dejavnost predvsem na Hrvaško.
Kaj pa stečaji? Po nekaterih podatkih njihovo število narašča.
Ta podatek drži, vendar gre za majhne subjekte in število narašča iz majhne osnove. Za zdaj tu ne vidimo izzivov, ker je slovensko gospodarstvo malo zadolženo.
Ali Slovenija dovolj spodbuja inovacije in vlaganja v raziskave in razvoj?
Olajšava za raziskave in razvoj obstaja, vendar je njen učinek zaradi dviga stopnje davka od dohodka pravnih oseb nekoliko razvrednoten. Primanjkuje razpisov, ki bi spodbujali tudi nakupe raziskovalne opreme.
Kako se gibajo tuje investicije v Sloveniji? Smo privlačna država za tuje vlagatelje?
Pomenijo običajno le menjavo lastništva od slovenskih k tujim kupcem. Zato se sčasoma povečujejo. Nekaj podjetij sicer širi poslovanje, kot je Novartis, kar ugodno vpliva na naraščanje. Še vedno pa je veliko neizkoriščenega potenciala.
Kakšne so vaše ocene vpliva državnih gospodarskih politik na konkurenčnost slovenskega gospodarstva?
Menim, da prave dolgoročne in načrtne gospodarske politike, kot jih imajo nekatere druge gospodarsko močne države, nimamo, temveč se z izzivi tekoče soočamo in jih poskušamo reševati bolj na način »ad hoc«.
Kako globalni dogodki (npr. vojne, trgovinske napetosti) vplivajo na slovensko gospodarstvo?
Vplivajo na šibke investicije, število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih se znižuje; podjetja poskušajo lokalizirati proizvodnjo.
Kako bi ocenili odvisnost Slovenije od določenih trgovinskih partnerjev?
Na uvozni strani je Slovenija vse bolj odvisna od Azije (Kitajska in druge države), na izvozni strani pa so tradicionalne države EU najpomembnejše. Statistika dviguje pomen Švici, vendar je velik del izvoza vezan tudi na uvoz.
Se slovensko gospodarstvo še vedno sooča s pomanjkanjem delovne sile? Kateri sektorji so najbolj prizadeti?
Precej manj; primanjkuje istih profilov, in sicer najbolj v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in transportu.
Kateri ukrepi bi lahko pomagali ublažiti pomanjkanje kvalificirane delovne sile?
Zmanjšanje jezikovnih ovir in postopkov pri priznanju izobrazbe tujcev ter pohitritev pridobivanja delovnih dovoljenj.
Kako ocenjujete zdajšnjo raven inflacije v Sloveniji? Kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na rast cen? Kako se slovenska inflacija primerja z drugimi državami EU?
Ta čas je inflacija pri nas precej nižja od pričakovanj in držav EU; ključni razlog so intervencije pri cenah energentov za gospodinjstva, še posebej pri električni energiji. Tudi nizke cene nafte brent imajo na to ugoden učinek. Cene pijač (kakav in kava) so se povečale zaradi globalne rasti cene teh dveh kmetijskih surovin.
