Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Jaz to ocenjujem kot nek politični pritisk, očitno bodo sedaj preko sodišč skušali ustaviti svoje politične tekmece,” se je na tožbo Inštituta 8. marec odzval nekdanji notranji minister Aleš Hojs. Pripomnil je še, da v 8. marcu v tem trenutku ne smejo protestirati proti temu, kar počne aktualna vlada, zato pač vlagajo tožbe proti tistim, ki so jim neljubi.
Inštitut 8. marec je pred tednom dni zoper nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa vložil tožbo, so povedali na današnji novinarski konferenci. Pojasnili so, da so tožbo vložili zaradi Hojsovih izjav glede poletnih požarov na Krasu in pomanjkanja vode. “Zahtevamo plačilo odškodnine za nematerialno škodo, in sicer v višin 3 tisoč evrov,” je sporočila odvetnica Inštituta 8. marec Neva Čokert. Spomnimo, v času poletnih požarov na Krasu je nekdanji minister za notranje zadeve na spletu zapisal, da Inštitut 8. marec ni bil nikoli označen za krivega za požare, da pa bo “v zgodovino vedno zapisan kot tista nevladna organizacija, ki je z zavajanjem ljudi uspela, da je na Primorskem in Krasu manjko vode”.
“Nedvomno dejstvo je, da to ni navadna organizacija, ampak da gre za društvo, ki je izpostava leve politične opcije,” je v odzivu poudaril Hojs in spomnil, da so to dokazali z vsemi svojimi aktivnostmi v času prejšnje vlade. Poudaril je tudi, da v zapisu ni bilo nobenih laži – kot mu očitajo v 8. marcu. Celo poudarjeno je bilo, da se inštituta ne more kriviti za požare na Krasu. “Nedvomno pa je Inštitut 8. marec tisti, ki je bistveno prispeval, da zakon o vodah ni bil sprejet,” je še enkrat ponovil. Dotični zakon o vodah bi namreč zagotovil, da bi se investicije – v tistem času seveda – za slovensko Istro in Kras nadaljevale in da bi se tam vodooskrba v uglednem času zagotovila v taki meri, da do pomanjkanja vode na primorskem območju ne bi prihajalo. “Jaz to ocenjujem kot nek politični pritisk, očitno bodo sedaj preko sodišč skušali ustaviti svoje politične tekmece,” je še ocenil in pripomnil, da v tem trenutku ne smejo protestirati proti temu, kar počne aktualna vlada Roberta Goloba, zato pač vlagajo tožbe proti tistim, ki so jim neljubi.
V sodelovanju z eksekutorsko Pravno mrežo
“Odločili smo se za tožbo, ker verjamemo, da je treba širjenju laži postaviti mejo,” je na novinarski konferenci povedala direktorica Inštituta Nika Kovač. Povedala je tudi, da si prizadevajo, da bi v družbi potekal spoštljiv dialog. Njihova odvetnica je povedala, da so se v odvetniški pisarni Zupančič Čokert po pooblastilu Inštituta in v sodelovanju Pravne mreže za varstvo demokracije vložili tožbo zoper politika Aleša Hojsa. “Namen tožbe je v prvi vrsti, da se prepreči blatenje, navajanje neresničnih dejstev na družbenih omrežjih, katerih namen je izključno diskreditirati nevladne organizacije, v tem konkretnem primeru Inštitut 8. marec,” je dejala.
Novinarska konferenca Inštituta 8. marec (Foto: STA)
Da gre pri preskrbi slovenske Istre z vodo za neizpolnjeno obvezo države, čeprav je ta eno najpomembnejših nacionalnih urbanih središč, so leta 2019 glasno izpostavili vsi istrski župani in poslanci, ki so se skupaj zavzeli za zagotovitev dodatnega vodnega vira za to območje, je poročalo Delo. “Šele ko je ministrstvo za okolje in prostor prevzel Andrej Vizjak, je bila sprejeta odločitev, da ne bodo več izgubljali časa s študijami, saj jih je bilo v preteklih letih dovolj, ampak bodo nadaljevali že začeti projekt Padež, ki po novem vključuje zajezitev njegovega pritoka Suhorice,” je za Delo leto kasneje povedal Branko Simonovič. Na ministrstvu za okolje in prostor so namreč novembra 2020 sklenili pet milijonov evrov vredno pogodbo za izdelavo dokumentacije, na podlagi katere bi lahko pridobili gradbeno dovoljenje za zgraditev akumulacije. “Stroka si glede rešitev sicer ni enotna,” je lani poleti opozoril okoljski minister Uroš Brežan in dodal, da se s tem vprašanjem ukvarjajo že več kot štirideset let. In trenutno vse kaže, da se bodo spraševali še naslednjih štirideset.
