Piše: Vančo K. Tegov
Konstelacija sil in jedro trenutnih političnih napetosti v Sloveniji, kjer se po nedavnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (evtanazija) in drugih dogodkih krepi občutek krize za vlado Roberta Goloba.
Gre za mešanico sarkazma in kritike, ki odraža širše nezadovoljstvo z vladno “evforijo”, neupravičeno, seveda tudi pretirano samozadovoljstvo ali ideološko slepoto, neučinkovitostjo institucij in iskanjem “zatočišč” za kadre pred morebitnim volilnim porazom. Poglejmo to korak za korakom, na podlagi aktualnih dogodkov (na dan 7. december 2025), z oporo javnim virom.
Referendum in “bleda” slovenska policija.
Referendum o evtanaziji (november 2025) je bil tretji veliki preizkus za Golobovo vlado v zadnjih letih. Zakon je bil zavrnjen z več kot 70 % glasov proti, pri udeležbi okoli 45 %. To je bil “čudež”, kot ga je označil pobudnik Aleš Primc – volivci so se postavili proti “kulturi smrti”, kot so rekli v opoziciji (SDS, NSi). Rezultat je hkrati nezaupnica vladi, po mnenju Janeza Janše in Aleša Hojsa, ki zahteva ekspresni Golobov odstop.
Omemba “blede in neučinkovite slovenske policije” se navezuje na kritike varovanja volilnih mest in morebitne incidentov med kampanjo. Policija je bila obtožena pasivnosti, zlasti v luči napetosti okoli volilnih okrajev (npr. višja udeležba v ruralnih območjih kot v urbanih, kjer je podpora vladi močnejša). To ni osamljen incident – podobno je bilo pri referendumu o umetniških pokojnina (maj 2025), kjer je policija dobila očitke za neučinkovito obravnavo protestov.
“Institucionalna vladna evforija” in konec vladavine
Golobova vlada (Gibanje Svoboda, SD, Levica) je po referendumu v “prostem padu”: podpora je padla na 32 % (Mediana, november 2025), medtem ko SDS vodi z 20,5 %. Opozicija (Janša, Tonin) to vidi kot “začetek konca” – referendum je bil “proti aroganci vlade”, ki je kampanjo izgubila z bojkotom in zavajanjem (npr. Golobova izjava o “smoli” staršev z nepokretnimi otroki).
Evforija?
Vlada je še vedno “vneto” zagovarjala decentralizacijo in kulturne projekte kot “zavezo prihodnosti”, a opozicija to bere kot masko za ideološko ohranjanje moči. Podpora je močnejša v urbanih središčih (Ljubljana, Maribor, Celje), kjer so “za” glasovali v večini, medtem ko ruralna Slovenija (npr. Gorenjska, kjer je proti glasovalo 71 %) kaže “zdravo kmečko pamet”.
“Parkirišča” za kadre in Ministrstvo za kulturo
Tukaj ste zadeli v srž: “parkirišča” je slovenski politični žargon za umetna delovna mesta za odslužene ali zveste kadre, pogosto prek državnih zavodov. Po porazu na referendumu se vlada res zdi v iskanju “zatočišč” – predvsem prek Ministrstva za kulturo (vodja Asta Vrečko iz Levice).
Ključni primer: Decentralizacija na področju kulture (2025). Vlada je ustanovila nov Zavod za kulturo z lokacijama v Novem mestu? Ne, Novi Gorici (EPK GO! 2025) in Celju. To ni naključno – Nova Gorica je bila evropska prestolnica kulture (EPK 2025), s poudarkom na “brezmejni dediščini” (okrogla miza decembra 2025), Celje pa je močan oporišč Levici. Opozicija (npr. Bojan Požar) to vidi kot “birokratsko bohotenje”: denar za plesne projekte gre v administracijo, kjer se zaposlujejo “pristaši Levice” (do 2 lokaciji, več deset novih mest). Stroški? Milijoni davkoplačevalskega denarja, namesto v blaginjo družin.
“Ideološki sorodniki“: Vrečko (Levica) in njeni sodelavci so ključni – prej je zapustila državna sekretarka Kaja Širok (2024), zdaj pa se krepi mreža prek EPK-projektov (npr. revitalizacija postaje Nova Gorica z MK). To je “prozoren plašč decentralizacije”, ki skriva kadrovsko ohranjanje moči pred volitvami (spomladi 2026?).
Parkirišča prek MK. Po moje je najbolj da ostanejo na makadamu..
Nov zavod v Novi Gorici (EPK) in Celju; zaposlovanje “sorodnikov” Levice. To ni samo “evforija” – to je znak razkola med vlado in volivci, kjer decentralizacija služi kot ščit za ideološke zaveznike (Levica v Celju/Novi Gorici). Vsaka od prej omenjenih protagonistk iz Ministerstva za Kulturo dejansko odpira podružnico nekega zavoda, na proračunskih jaslih v svoji regionalni prestolnici Celje in Nova Gorica, na obeh lokacijah pa vemo da imata občinski ekipi, ki sta več kot očitni podpornici ideji o »decentralizaciji«. Edino delovno mesto ki je zagotovljeno je mesto vzdrževalca prostorov. Preostali pa pod koder že. Le želim si, da si celjski mestni svetniki čez dva dni odločajo počasneje in da to preložijo za nekaj časa.
Le vsak naj pri odločanju premisli koliko časa bo to aktualno in kaj bodo občani imeli od tega.
