Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji junija v povprečju zvišale za kar 10,4 odstotka. Največ so k inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije. Na mesečni ravni je bila inflacija 2,7-odstotna, zvišali so jo dražja elektrika, počitniški paketi in hrana, je objavil državni statistični urad. Golobova vlada je pričela s sprejemanjem kvaziukrepov, ki naj bi državljanom olajšali življenje med krizo, pa vendar je od svojega nastopa na oblast povzročil le nasprotno. Tudi svojim volivcem in civilni družbi, o kateri je stalno govoril pred volitvami.
Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 odstotka. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 odstotka, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 2,9 odstotka. Inflacija je na rekordni ravni, Golobova vlada pa s svojimi ukrepi prej hrani inflacijo, kot jo blaži.
Visok dvig inflacije
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv, plin se je podražil za 49,4 odstotka, toplotna energija za 43,6 odstotka in električna energija za 29,4 odstotka. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane; vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 odstotka, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 odstotka. Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 odstotka) ter mesa (za 12,9 odstotka).
Na podatke Sursa se je odzval predsednik vlade Robert Golob, ki je posvaril pred inflacijskimi pritiski, ki jih bomo deležni v naslednjih mesecih. Pa vendar se je ravno nova vlada z Golobom na čelu kljub pritiskom inflacije lotila ukrepov, ki inflacijo prej hranijo, kot rešujejo. Občutna podražitev naftnih derivatov, ki je državljane kar pošteno udarila po žepih, je bil prvi tako imenovani ukrep, ki na državljane vpliva vse prej kot pozitivno. “Prvi ukrep smo videli in to ni noben nov ukrep, to je star ukrep izpred treh let, takrat je veljal ta model, vendar v normalnih razmerah. Zdaj pa so izredne razmere, pričakovali smo kaj drugega, dobili smo nekaj starega,” je predstavljene ukrepe za blaženje inflacije nedavno komentiral tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik.
Foto: Statistični urad RS
Reševanje prehranske draginje na njim znan”socialističen” način
Po ne le občutni podražitvi goriv je cena narasla tudi v prehranskem sektorju, nato se je Golobova vlada odločila “pomagati” tudi tukaj s svojimi precej “posebnimi” ukrepi, in sicer so se s Trgovinsko zbornico Slovenije dogovorili za okvirno košarico 15 živil, z informiranjem o cenah teh živil pri posameznih trgovcih pa nas nameravajo usmerjati k nakupu. Da gre v resnici v celoti za socialistični ukrep, je opozorila novinarka Vida Kocjan, ki je v svojem zapisu spomnila, da smo bili nečemu takemu v preteklosti priča: “Socialističen ukrep: Okvirna košarica 15 živil. Podatke o cenah iz košarice bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pridobil od trgovcev in jih uporabil za interne analize. Praksa: Trgovci bodo cene izdelkov tiščali navzdol, očitno bodo tudi v košarici za inflacijo. Nekaj takega je že bilo,” je poudarila in dodala, da gre za prevaro na kratek rok.
Še februarja je bila Slovenija na vrhu držav, ki so se najuspešneje borile z inflacijo
Gospodarska rast je ostala visoka zaradi učinkov iz prejšnjega leta, kar dokazuje učinkovito delo vlade Janeza Janše, saj bo rast ob koncu leta po napovedi 5,8-odstotna. Kljub vsemu pa se letos paralelno napoveduje in narašča tudi visoka inflacija. Prvi ukrepi vlade, ki jih je predstavil premier Robert Golob, so v primerjavi s tistimi, ki jih je sprejel v času krize Janez Janša, precej manjši in ne preveč obetavni za denarnice državljanov in državljank. Spomnimo, da se je Slovenija še februarja letos s 4,9-odstotno inflacijo uvrstila med države z nižjo inflacijo, celo nižjo od povprečja EU-27 (5,3 odstotka) in še nižjo od povprečja držav OECD (6,6 odstotka).
