Piše: C. R.
Okrožno sodišče v Ljubljani je v odškodninski tožbi nekdanjih pripadnikov Morisa zoper ustvarjalce filma V imenu resnice odločilo, da morajo ustvarjalci preklicati svoje izjave in iz filma odstraniti imena tožnikov, poroča Delo. Tožniki so upravičeni tudi do odškodnine, o njeni višini pa sodišče še ni odločilo.
Trojica nekdanjih pripadnikov specialne enote Moris, Darko Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, je tožila ustvarjalce igrano-dokumentarnega filma V imenu resnice, ki je bil prvič predvajan leta 2017. Film govori o zgodbi 20-letnega vojaka, ki naj bi leta 1997 v Vojašnici Franca Rozmana Staneta nekaj dni pred iztekom služenja vojaškega roka naredil samomor. Njegova sestra Barbara Furjan dvomi o uradnih razlagah o samomoru in vse od takrat raziskuje okoliščine bratove smrti. Tako je sprva napisala knjigo V imenu resnice, ki ji je leta 2017 sledil film z istim naslovom.
Tožniki so zaradi po njihovih navedbah posrednih in neposrednih eksplicitnih trditev v filmu, v katerih so označeni za storilce, četudi za to ni dokazov, zahtevali 38.000 evrov odškodnine ter tudi javno opravičilo, preklic izjav in prepoved nadaljnjih posegov. Poleg Furjanove sestre so med toženimi tudi režiser filma Dejan Babosek, nekdanji poveljnik Teritorialne obrambe Avgust Cvetežar ter novinarja Matej Šurc in Ciril Brajer. Ker je slednji vmes umrl, so umaknili del tožbe zoper njega, ki se nanaša nanj osebno, vztrajali pa so pri odškodninskem zahtevku zoper njegove dediče.
Sodišče je po poročanju Dela razsodilo, da se mora Šurc tožnikom javno opravičiti in hkrati preklicati svoje izjave v filmu, da naj bi bili tožniki povezani s smrtjo Furjana, ko naj bi izvajali sporne vojaške operacije v okviru posebne nezakonite specialne enote znotraj Slovenske vojske. Skupaj z Barbaro Furjan in Dejanom Baboskom tudi ne sme več nadalje posegati v pravice tožnikov in navajati njihove povezave s Furjanovo smrtjo. Babosek pa mora iz več izjav v filmu, objavljenem na portalu YouTube, odstraniti imena tožnikov, še piše Delo.
Tožbeni zahtevek zoper Brajerja in Cvetežarja je sodišče zavrnilo, ker da nista posegla v osebnostne pravice tožnikov.
Sodnica je hkrati odločila, da je zahteva za odškodnino zoper Šurca, Furjan in Baboska delno utemeljena, in sicer v razmerju do Furjan in Baboska do 35 odstotkov, v razmerju do Šurca pa do 15 odstotkov. O tem, do kolikšne odškodnine bodo tožniki dejansko upravičeni, bo sodišče odločilo po pravnomočnosti sodbe.
Spomnimo, Šurc je bil v času prve Janševe vlade eden glavnih pobudnikov razvpite peticije proti cenzuri, t. i. “Kluba 571”.
