Piše: Gašper Blažič
Po vrnitvi vlade s počitnic je bila očitno prvorazredna tema na prvi vladni seji tudi organizacija državniškega pogreba zadnjega komunističnega premierja Dušana Šinigoja, ki je umrl nedavno.
Slovenskega ekonomista in politika, zadnjega predsednika izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Dušana Šinigoja, bodo namreč pokopali z vojaškimi častmi, je sklenila vlada Roberta Goloba. Predlog za pogreb z vojaškimi častmi je podal Marjan Šiftar skupaj z drugimi pobudniki, člani izvršnega sveta med letoma 1984 in 1990, izhaja iz sporočila po seji vlade. Šiftar je bil tudi tisti, ki je predlagal pokop Janeza Zemljariča na isti način, saj je bil v tistem času sam član izvršnega sveta (kot predsednik republiškega komiteja za informiranje), po letu 1990 pa je bil vodja kabineta tedanjega predsednika republike Milana Kučana, pred tem zadnjega šefa CK ZKS.
Šinigoj je bil predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije med letoma 1984 in 1990. “Kot predsednik IS SRS in pri opravljanju številnih drugih odgovornih funkcij v političnem in javnem življenju je prispeval neizbrisen pečat k dobrobiti Slovenije. Pod njegovim vodstvom je IS SRS v okviru svojih pristojnosti aktivno soustvarjal temelje za demokratični in miren prehod v novo poglavje slovenske zgodovine, za osamosvajanje in osamosvojitev Slovenije,” izhaja iz sporočila po seji vlade. Kot so ob tem še sporočili iz protokola, bo pogreb organiziran v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski. Slednja namreč med drugim opredeljujejo pokop z vojaškimi častmi. Pogreb Šinigoja bo v petek popoldne v Novi Gorici.
Šinigoj je v 91. letu starosti umrl v nedeljo zvečer. Nekdanji ekonomist se je rodil leta 1933 v Dornberku pri Novi Gorici. Diplomiral je na ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1969 je postal sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v Novi Gorici, nekaj let za tem je začel delati v Ljubljani kot član izvršnega odbora republiške konference SZDL. Že pred izvolitvijo na čelo izvršnega sveta skupščine je bil član več odborov in komisij, med drugim je bil predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi.
Predsednik izvršnega sveta je postal leta 1984, nato pa še enkrat leta 1986. Mandat je zaključil 16. maja 1990, ko je posle predal novemu predsedniku Lojzetu Peterletu. V tistem času – bil je to čas medvladja – vrhovi JLA plenili slovensko orožje iz skladišč Teritorialne obrambe, o čemer so bili obveščeni vsi stari funkcionarji, vključno z Milanom Kučanom, vendar niso ukrepali. Zato je pokop Šinigoja z vojaškimi častmi nov velik pljunek vlade v obraz Slovenske vojske ter vsem veteranom vojne za Slovenijo.
