Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Luka Mesec, prvi revolucionar revolucionarne vlade delovnega ljudstva, je na sestanku o razvoju ekonomske demokracije v Sloveniji zopet napovedal vzpostavitev novega resornega direktorata, poimenovanega direktorat za ekonomsko demokracijo.
Gre za direktorat, na katerem bi bil lahko direktor brez težav hrastniški komunist Stane Dolanc, če bi bil še živ in če bi se mu pri 97 letih še ljubilo delati. Kaj bo direktorat počel? Kaj sploh je ekonomska demokracija? Preprosto povedano – Socialistična federativna republika Jugoslavija na steroidih. Na steroidih zato, ker v SFRJ vsaj nihče ni verjel v socializem, zato so na skrivaj (zase) vozili čisti kapitalizem – sodobni revolucionarji iz Metelkove pa polpreteklim pravljicam iskreno verjamejo.
Koncept podrobneje razloži minister Mesec. “Če bomo zaposleni udeleženi pri upravljanju in lastništvu podjetij, bodo iz tega izhajale večja ekonomska enakost in manjše premoženjske razlike med nami,” je dejal.
V okviru ministrstva se bo torej vzpostavil resorni direktorat, njegova ključna naloga pa bo vzpodbujanje (siljenje?!) delavskega samoupravljanja. Kako natančno bo direktorat ta pritisk izvajal, ni povedal, upamo lahko le, da ne neposredno prek Ministrstva za finance oz. davčne politike in da je direktorat le izgovor za zaposlovanje Meščevih strankarskih kolegov, s katerimi so skupaj obiskovali Fotopubove divje performanse, ki bodo zapluli v varni pristan javne uprave s plačo direktorja ali višjega sekretarja. Če mislijo resno, se nam namreč slabo piše.
Kaj pravzaprav pomeni delavsko samoupravljanje?
Kaj v resnici pomeni delavsko samoupravljanje oz. ekonomska demokracija? Strankarski veljaki iz Levice nas želijo prepričati, da gre za participacijo delavcev pri upravljanju firme, v resničnem življenju pa ne gre za nič drugega kot vzpostavitev totalitarne oblasti v sferi, kjer država nima nobenega mesta, vsaj dokler stoji Ustava Republike Slovenije, kjer je svobodna podjetniška pobuda zagotovljena. Z drugimi besedami, gre za to, da bi politika rada odločala, kaj se dela v določenih podjetjih.
Seveda ni nobenih težav, če govorimo o majhnih podjetjih, kjer so se lastniki sami odločili, da bodo z manjšim kolektivom upravljali podjetje. Drugače pa bo, če bodo Mesec in revolucionarni bratje želeli isto implementirati na višji ravni – se pravi, da bodo velike poslovne sisteme silili v samoupravljanje. Glede na to, da nevedni minister čebuli o “finančnih skladih”, je jasno, da misli na slednje. Finančni skladi so namreč lastniki velikih družb – med drugim tudi nekaterih nacionalnih šampionov – saj je vsakemu, ki razume finance, jasno, da so vzajemni skladi na delniškem trgu nepogrešljiv vir financiranja, brez katerega bi svetovno gospodarstvo doživelo kolaps.
Golob trdi, da je lastniško upravljanje zastarelo
Kaj točno torej želijo revolucionarji? Težko je napovedati, saj je bila vožnja na vlakcu smrti socialističnih idej od 1. junija dobesedno nora in povsem nepredvidljiva. Le upamo lahko, da gre le za manj škodljivo nepotistično akcijo zaposlovanja po marihuani dišečih članov stranke Levica in da ne gre za postopno sistemsko implementacijo jugoslovanskega delavskega samoupravljanja. Spomnimo, da je tudi premier Golob, nekoč kapitalist, danes socialistični populist, že pred volitvami dejal, da je upravljanje podjetij, kjer upravo vodi lastnik, “zastarelo”.