Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Heraldično društvo Heraldica Slovenica se je odzvalo na amaterske prispevke novinarke Nike Kunaver in odgovornega urednika Jureta Tepine na portalu “hišne televizije LMŠ” (največje komercialne televizije). Oba sta namreč v svojih pristranskih prispevkih izpostavljala možnost, da karantanski panter, postane logotip slovenskega predsedovanja EU, čeprav naj ne bi imel ničesar skupnega s slovensko zgodovino. Priponke s karantanskim panterjem so obstajale že med predsedovanjem Slovenije EU leta 2008.
Novinarka Nika Kunaver je ob tem zapisala sledeče: “Bo grb tako imenovanega karantanskega panterja logotip oziroma vsaj eden od simbolov slovenskega predsedovanja Svetu EU? Ugibanj je veliko, nekateri zgodovinarji pa so ogoročeni – opozarjajo, da panter in slovenska zgodovina nimata prav nič skupnega.”
Kot že rečeno pa so se v heraldičnem društvu Heraldica Slovenica odzvali tudi na zavajajoč zapis odgovornega urednika Jureta Tepine, sicer domnevnega agenta globoke države: “Slovenija se na bližajoče se predsedovanje pripravlja tudi z izbiro protokolarnih daril za predsednike vlad in držav. Eno od takih so manšetni gumbi, statusni simbol, ki si ga je vlada zaželela v srebru z logotipom črnega panterja. Ta naj bi bil celo logotip predsedovanja, ki pa nima veliko skupnega s Slovenijo.”
In še odgovor heraldičnega društva, ki se profesionalno ukvarja s slovenskimi grbi: “Ker se v medijih znova pojavlja debata okrog panterja kot simbola, si poglejmo nekaj zgodovinskih dejstev: Panter, ki ga kasneje upodobijo v grbih, najverjetneje izvira iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije, katere osrednji del je kasneje predstavljala vojvodina Koroška.” Podobo najdemo vklesano na številnih kamnih, kasneje pa tudi kot motiv nakita ketlaške kulture (8.-11. stoletje).
“Podoba grba s črnim panterjem na srebrnem ščitu je v obdobju med 12. in 13. stoletjem zajela skorajda celotno ozemlje današnje Slovenije”
Vendar Koroška v 12. in 13. stoletju pravzaprav ni bila edina, ki je imela panterja v grbu svojih vojvod. Tega so uporabljali tudi v Karantanski krajini (marcha Karentana), središčni in izhodiščni del kasnejše vojvodine Štajerske, ki je bila prav tako del nekdanjega karantansko-noriškega ozemlja. Štajerska ga uporablja v svojem deželnem grbu še danes. Podoba grba s črnim panterjem na srebrnem ščitu je v obdobju med 12. in 13. stoletjem zajela skorajda celotno ozemlje današnje Slovenije.
“Grb so nosile naslednje rodbine: Rodbina Spanheim kot koroški vojvode 1122-1269, istrski mejni grofje 1107-1173, podravski mejni grofje do 1147 in kranjski deželni gospodje sredi 13. stoletja do 1269, rodbina Traungau oz. Otokarji kot štajerski mejni grofje in vojvode 1147-1192, nasledijo jih Babenberžani, ki uporabljajo grb kot deželni do spremembe barv v 13. stoletju in rodbina Goriških (pečat koroškega palatina Mainharda II. Goriškega med leti 1220 in 1232).”
Panter je bil v grbih na Slovenskem prisoten tudi v 19. stoletju
Okoli leta 1246 naj bi prišlo do spremembe barv v grbu Štajerske, ki je bil prej enak koroškemu, v novi grb z belim panterjem na zelenem polju. Štajerska zagotovo uporablja to kombinacijo barv že od okrog leta 1260, kar je takrat zabeležil kronist Otokar v svoji Avstrijski rimani kroniki, ko omenja bitko pri Kroissenbrunu, opisal pa je barve štajerskega prapora. Podoba sodobnega štajerskega grba – bel panter na zelenem polju – sega torej v obdobje sredine 13. stoletja in se uporablja še danes kot grb avstrijske zvezne dežele. Koroška je spremenila grb v drugi polovici 13. stoletja.