Piše: A. S.
Odnosi med Rusijo in Kitajsko naj bi se ohladili, ker Putin ni obnovil sporazuma o žitu, ki je omogočal izvoz ukrajinske pšenice. To bi lahko povzročilo, ne le lakote v afriških državah, temveč tudi na Kitajskem. Poleg riža je namreč ravno pšenica glaven vir prehrane v tej veliki državi, predvsem na severu.
Kitajska se je soočala z vročino na jugu in s poplavami na severu. Vse to je povzročilo veliko škodo pri pridelavi hrane, zaradi česar je letos Kitajska še toliko bolj odvisna od ukrajinskega žita, ki ga trenutno nadzoruje Rusija. Ob tem je temeljni del kitajske ideologije Komunistične partije njena samozadostnost, zaradi česar rdeče oblasti skrbno pazijo, da se o uvozu hrane iz tujine čim manj govori v javnosti.
Zaradi »zaveznika« Putina pa mora sedaj Kitajska uvažati hrano iz Avstralije, Kanade in Francije. Z drugimi besedami, iz držav, ki jih je partija označila za »sovražnike« Kitajske. Zaradi tega se vodja Kitajske Ši Džinping sedaj še toliko bolj sramoti, ker mora z avstralskim žitom nadomestiti kar šestdeset odstotkov ukrajinskega žita. V preteklosti je sicer večkrat šikaniral Avstralijo, medtem ko je kitajska vojna mornarica izvajala manevre prakrično pred avstralsko obalo. Sedaj pa mora ravno to državo prositi za žito. Čeprav so odnosi s Francijo precej boljši odkar je liberalec Macron po obisku Pekinga začel podpirati določene dele pekinškega programa, povezanega z mogočo vojno proti Tajvanu, je bila Kitajska precej sovražno nastrojena tudi do Kanade.
Kriza zaradi žita je za Komunistično partijo Kitajske prišla ob najbolj nepravem času tudi zato, ker je Ši Džinping lansko leto junija razglasil zmago nad revščino in nad lakoto. No, več milijonov Kitajcev še vedno živi pod pragom revščine, medtem ko oblasti skrbno cenzurirajo vse kar se v povezavi s tem pojavlja na spletu. Vendar pa lahko pomanjkanje ali močno zvišana cena hrane na večjih območjih države pripelje do okoliščin, podobnih tistim pred velikimi protesti zaradi korona virusa in domnevnega laganja oblasti o številu žrtev v novembru 2022, ki so bili največji protesti od leta 1989.
Na Kitajskem že tako gospodarsko stanje ni preveč dobro; med mladimi je kar 21 odstotkov nezaposlenih. Mnogi se hočejo zato izseliti, partija pa je uradu za statistiko prepovedala nove objave o številu mladih brez služb, medtem ko je bila voditeljica urada za izselitve aretirana. Pri trenutni krizi z žitom pa prihaja do izraza tudi velika razlika med podeželjem in mesti, kjer ima vse višji standard. Partija je verjetno precej na trnih tudi zaradi dejstva, da so v zgodovini od sedemnajstih kitajskih cesarskih dinastij z oblasti kar pet prebivalci vrgli zaradi pomanjkanja žita.
Zaradi pomanjkanja osnovnega vira prehrane bi lahko po drugi strani partija dejansko začela vojno s Tajvanom, da bi tako preusmerila pozornost od te težave. Prav tako je zaradi trenutnega stanja demokratičen Tajvan še večji trni v peti Kitajske, saj se lahko mnogi Kitajci začejo ozirati k Tajvanu kot modelu za boljšo državno ureditev.
Ši Džinping sicer velja za tesnega zaveznika Vladimirja Purina, ki je na svojem obisku v Moskvi letos februarja govoril o prijateljstvu brez meja med njim in Putinom, kot tudi o skupnem doseganju razsežnih sprememb. No, njegov »najtesnejši zaveznik« pa ga je sedaj, kot vidimo, spravil v precej neprijetno situacijo.
