Piše: C. R., STA
Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije, se je za zaprtimi vrati sestala na prvi redni seji. V SDS vladi Roberta Goloba ob tem znova očitajo politične pritiske na policijo, kar po njihovem dokazujeta pismi nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava.
Poslanec SDS Branko Grims je pred današnjo prvo redno sejo ocenil, da nobena preiskovalna komisija v zgodovini DZ še ni imela lažjega dela, saj da obstaja verodostojno gradivo, ki potrjuje politične pritiske na policijo. To sta po njegovih besedah poročili, ki sta ju na premierja Goloba naslovila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav decembra lani. Na podlagi tega bi komisija lahko že zaključila svoje delo, je prepričan.
Med takratno ministrico Bobnar in premierjem Golobom se je namreč konec leta zaiskrilo po tistem, ko Bobnar na vladi ni uspela s predlogom za polno imenovanje Lindava na čelo policije. “Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za poln mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema,” je takrat navedla v dopisu Golobu. Po njenih navedbah enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa ocenjuje za obliko političnega pritiska.
“Odgovor na delo komisije, na tista vprašanja, ki si jih je retorično postavila komisija oziroma koalicija, ko je to komisijo oblikovala, je torej preprost. Do nedopustnih, grobih, očitno protizakonitih in torej tudi očitno protiustavnih pritiskov na delo policije je prihajalo z vrha politike, ki jo predstavlja Robert Golob in njegova vlada, ki bi morala za to seveda tudi odgovarjati,” meni Grims.
Premierju Golobu je ob tem očital dvoličnost, saj da je v današnjem odzivu na informacije o obsežni preiskavi bančnih računov, drugim očital tisto, kar počne sam. Golob je namreč dejal, da če omenjena razkritja držijo, gre za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev, v demokratični in pravni državi pa “ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe”. Morebitni politični pritiski in domnevne zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja bodo sicer tudi del parlamentarne preiskave, je danes potrdil Lamut.
Na novinarsko vprašanje, ali torej to pomeni, da v SDS tudi sami obsojajo kakršnekoli pritiske na javne institucije, pa je Grims odvrnil, da gre v omenjenem primeru za “domnevno dogajanje”, medtem ko za politične pritiske na policijo obstajajo nedvoumni dokazi. Premierju zato predlagajo, da zaradi “nedvoumnih dokazljivih pritiskov na delo policije takoj odstopi in s celotno vlado odide s političnega prizorišča”. Tako po njegovih navedbah ostaja na mizi tudi vprašanje ustavne obtožbe predsednika vlade.
