Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
“Govorimo o tem, da je ta vlada, oziroma ta ministrica, razdelila za enajst milijonov računalnikov najrevnejšim skupinam ljudem. In imeli smo v prejšnji vladi gospoda Tonina, ki je razdelil za 27 milijonov slušalk. Mislim, o čem govorimo? Ker tu se mi zdi, da se ustvarja neka zgodba. To, da dobijo najranljivejši en osnoven pripomoček kot računalnik. Zakaj pa ne?”
Tako je odgovorni urednik levega tednika Mladina Gregor Repovž v oddaji Politično s Tanjo Gobec včeraj branil Emilijo Stojmenovo Duh in vladajoče, ki jim je več kot deset tisoč prenosnikov obstalo v skladišču v Logatcu. Praktično vse, kar je Repovž povedal, je bilo napačno. Sramota celo za lažne novice. Te ne smejo biti na kilometer vidne očitne neresnice.
Stojmenov Duhova ni kupila za enajst milijonov računalnikov. Pol manj je stalo. Jih je pa deset tisoč namerava posojati socialno šibkim, še tri tisoč jih je bilo za žrtve poplav in podobno. Po novem jih nameravajo razdeliti in ne le posojati. Obstali pa so v skladišču v Logatcu in niso razdeljeni. Se pa v vladi trudijo, da bi se jih le znebili. V prejšnji vladi Matej Tonin, ki je bil obrambni minister, ni razdelil za 27 milijonov evrov slušalk. To je preprosto neresnica. Sploh ni bil pristojen za to področje. Minister brez listnice je bil Mark Boris Andrijančič. Ta je v parlamentu dosegel, da so mladi lahko z boni kupovali moderne pripomočke in med temi bi naj bilo za okoli pet milijonov evrov slušalk. Drage ameriške slušalke bi si naj, kot je priznal v parlamentu, na ta način kupili otroci finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Moj sin, takrat dijak, si ni kupil ameriških slušalk, si je pa zelo dobro miško.
Video nenavadnega nastopa je, v objavi na X, takšen:
Politično s Tanjo Gobec je ob vrnitvi novinarja Mladine Marcela Štefančiča, ki je pred volitvami na RTVS zaslovel s pozivom o “J… več nas je”, da je treba reklamirati Roberta Goloba, eden od dosežkov depolitizacije, ki jo je izvedla vlada Roberta Goloba. Glavna prvina je bila sicer obsežna kadrovska čistka poslovnega in uredniškega vrha RTVS, ki jim je omogočila politično vplivanje in kadrovanje. Za pomembne urednike so nastavili gimnazijske maturante, kar so tipična politična kadrovanja. Na državni RTVS pa je bilo sicer veliko zaposlenih brez ustrezne izobrazbe že od prej. Tudi Gobčeva.
Politično kadrovanje je, ko se na pomembne položaje nastavi posameznike, ki nimajo ustrezne izobrazbe ali kvalifikacij, so pa v pravi stranki. Ali ji vsaj blizu. Z leve to pogosto očitajo desnici. Da bi prikrili lastno početje. Zaradi kršitev pravil z nastavljanjem kadrov brez izobrazbe je morala nova uprava RTVS, ki je medtem že odstopila, plačati celo globo. Pri Nepolitičnem je bil včeraj ta model političnih kadrovanj v medijih viden na kilometer in je imel posledice. Gobčeva nima ustrezne izobrazbe, tudi Repovž ne. Ob njima je bil v studiu še novinar Dela, ki velja za predstavnika sedme sile blizu SD, ki najbrž ima fakulteto (čeprav tudi na Delu številni nimajo), ni pa ob neresnicah, ki jih je govoril Repovž, niti pisnil. Čeprav je bil tam kot strokovnjak. Repovž je bil nekoč v službi na Delu, njegova mama je bila glavna sindikalistka, njegov oče je bil urednik in komentator, njegov polbrat Lenart Žavbi (oče je tudi znan novinar Dela in Dnevnika), je danes poslanec Svobode. Prej je bil pri Levici.
Na to, da Repovž govori čiste traparije, ki so sramota celo za lažne novice, včeraj ni opozoril nihče
