Piše: Vida Kocjan
V letih po največji svetovni zdravstveni krizi (covid-19) je bila Slovenija med najbolj stabilnimi in uspešnimi gospodarstvi v EU. Zadnja leta Golobove vlade pa kažejo na potrebo po strukturnih reformah, to je davčni razbremenitev dela, produktivnosti in investicijah, kar poudarjajo tudi v GZS, Gospodarskem krogu in mednarodnih institucijah. Slovenija namreč razvojno nazaduje.
Davki in prispevki so se pod Golobom povečali za 3,2 odstotne točke, zato Slovenija potrebuje odločno razvojno in konkurenčno gospodarsko politiko in ne to, kar imamo danes.
Napačne vladne politike
Gospodarsko stanje v Sloveniji v letu 2025 je bilo razmeroma šibko v primerjavi z dolgoletnim povprečjem in pričakovanji v začetku leta. Gospodarska rast (BDP) je bila nižja od napovedi spomladi 2025.
Leta 2025 sta gospodarsko aktivnost podpirala gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev, vendar sta bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti in izvoz šibkejša. Javni sektor je po številu zaposlenih prehitel predelovalne dejavnosti, kar kaže na neravnovesje med zasebnim in javnim sektorjem. Fiskalni svet opozarja, da je delež javnega dolga Slovenije v zgornji polovici EU (10. mesto od 27), a likvidnostna rezerva ostaja blažilnik tveganj. Med izzivi ali dejavniki, ki otežujejo delovanje, izstopajo nizka rast produktivnosti, pomanjkanje delavcev, geopolitične negotovosti in visoke cene energije, ki zavirajo industrijski razvoj. Mednarodni monetarni sklad (IMF) in Banka Slovenije opozarjata, da bo nizka produktivnost omejila rast BDP.
V zadnjih 12 mesecih je gospodarstvo izgubilo 7.360 delovnih mest, medtem ko je javni sektor pridobil 4.308 novih zaposlitev, kar kaže na neravnovesje in potencialno krizo.
Opozorila gospodarstvenikov in pričakovanja
Gospodarstveniki so v zadnjih tednih izrazili močna opozorila, predvsem glede vladnih ukrepov, ki povečujejo obremenitve podjetij.
Ostre so kritike zaradi dviga minimalne plače na 1.482 evrov bruto (15,97 odstotka višje kot lani), ki bo povečal stroške delodajalcev za dobrih 11 odstotkov. Gre pa pri tem za prvi bruto, drugi bruto, kar je končni strošek delodajalca, bo znašal okoli 1.730 evrov. O tem se v javnosti ne govori. Višji bodo tudi dodatki (regresi in podobno). Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pri tem opozarja, da to dodatno bremeni podjetja, saj ni davčnih razbremenitev, kar lahko vodi v manj investicij, zapiranje podjetij in nižjo konkurenčnost. Dodatno so izpostavljena tveganja zaradi nestabilnosti (spremembe obdavčitev, birokracija), visokih cen energije in geopolitičnih razmer (npr. carine ZDA, vpliv Nemčije).
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znižala napoved gospodarske rasti v Sloveniji. Podjetniki opozarjajo na krizo: manj investicij, manj tujih neposrednih naložb, množično zapiranje statusov samostojnih podjetnikov (s.p.-jev). Razlog za slednje sta neustrezna davčna politika in omejitev ponovnega odpiranja za 5 let. Brezposelnost narašča – v zadnjem letu s 3,5 na 5 odstotkov.
Škodljiv predvolilni populizem
Janez Janša, predsednik SDS, dosedanji večkratni predsednik vlade in najverjetnejši mandatar prihodnje vlade, je večkrat izjavil, da Golobova vlada z antireformnimi ukrepi Slovenijo pelje v resno gospodarsko in socialno krizo. V slednje je vključil tudi dvig minimalne plače, pri čemer vlada ni poskrbela za davčne razbremenitve. Janša poudarja, da gre za predvolilni populizem, ki podjetjem nalaga dodatne stroške, medtem ko država pobere velik del dviga prek višjih prispevkov in davkov.
Zelo kritični v gospodarstvu
Do trenutne gospodarske politike vlade Roberta Goloba so zelo kritični tudi v Gospodarskem krogu, ki je neformalna povezava 17 ključnih gospodarskih, poslovnih in kmetijskih organizacij v Sloveniji. Zastopajo širok spekter podjetij in panog. Zelo so kritični zlasti glede obremenitev podjetij, predvidljivosti in razvojne usmerjenosti.
V Gospodarski zbornici Slovenije pa so izračunali, da so se skupne obremenitve dela (davki in prispevki) v obdobju 2023–2026 povečale za 3,2 odstotne točke. To pomeni, da se je efektivna davčna obremenitev plač (vključno z davki in socialnimi prispevki delodajalcev in delojemalcev) občutno zvišala. GZS poudarja, da je to največje povečanje v zadnjih letih in da je Slovenija med državami EU izstopala z enim najvišjih dvigov davčnega bremena (po Eurostatu in drugih virih).
Glede minimalne plače pa opozarjajo, da bi ta brez teh dodatnih obremenitev leta 2026 že presegla 1.000 evrov, če bi se bruto usklajevala samo z inflacijo. Zaradi novih obremenitev (prispevek za dolgotrajno oskrbo, spremembe v davčnem primežu itd.) je neto minimalna plača za 2025 določena na 930 evrov, januarja 2026 pa pade na samo 887 evrov, če ne bi bilo dodatnega dviga bruto minimalne plače. Zaposleni z minimalno plačo je zaradi tega v obdobju 2023–2026 izgubil skupno okoli 2.100 evrov.
To povečanje je nevarno in protikonkurenčno ter dodatno obremenjuje podjetja, kar vodi v manj investicij, višje cene, potencialna odpuščanja in selitve podjetij.
Namesto dodatnih obremenitev podjetij zahtevajo davčno razbremenitev dela (znižanje prispevkov, davka na plače itd.), manj birokracije in stabilno okolje.
Kritičen Fiskalni svet
Kritičen je tudi Fiskalni svet, ki se osredotoča predvsem na javne finance in proračun. Ta je v januarski Mesečni informaciji zapisal, da se je primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) v letu 2025 občutno povečal v primerjavi s prejšnjim letom. Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so narasli za 15 odstotkov, kar je petkrat več kot leto prej. Rast odhodkov je bila široko zasnovana – zajela je večino področij (plače, transferji, investicije itd.).
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je drugo leto zapored povečala občutno hitreje od ocenjene dolgoročne vzdržne rasti potenciala gospodarstva. To pomeni neskladje z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.
Nadalje je Slovenija po deležu javnega dolga v zgornji polovici EU (10. mesto od 27 držav).
Na podlagi ugotovitev so zapisali, da bi se nosilci ekonomske politike morali vzdržati spodbujanja pričakovanj o nadaljnjih intervencijah države v gospodarstvo (implicitno kritika dodatnih »porabnih« ukrepov pred volitvami).
Fiskalni svet opozarja na tveganje prevelike rasti javne porabe v obdobju, ko gospodarstvo raste šibko (2025 je bila ocenjena rast BDP okoli 0,8–1,0 odstotka). Poudarek je na potrebi po zmernejši rasti odhodkov in spoštovanju fiskalnih pravil, da se ohrani vzdržnost javnih financ na srednji in dolgi rok.
Janša: »Golobova vlada z antireformnimi ukrepi Slovenijo pelje v resno gospodarsko in socialno krizo«
Janez Janša, predsednik SDS: »Golobova vlada z antireformnimi ukrepi Slovenijo pelje v resno gospodarsko in socialno krizo.«
Blaž Cvar, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: »Pod to vlado ne moremo načrtovati niti za tri mesece vnaprej. Tuji partnerji ne morejo verjeti, s čim se soočamo.«
GZS: »Slovenija v letu 2026 potrebuje odločno razvojno in konkurenčno gospodarsko politiko za razvoj podjetij in ustvarjanje dobrobiti za vse. Gospodarstvo in podjetja so s strani politike pogosto predstavljeni kot škodljivi za delavce in državo, a prav to gospodarstvo ustvarja blaginjo.«
Pričakovanja SDS za leto 2026 in po volitvah
Glavne obljube SDS pred volitvami na ekonomsko-gospodarskem področju:
– Stranka obljublja ukinitev ali močno znižanje določenih davkov (npr. davka na izplačane plače, morebitne nove obdavčitve), kar bi po njeni oceni omogočilo višje neto plače brez dodatnih obremenitev delodajalcev.
– Po volitvah (22. marec 2026) želijo »zapreti pipe« nepotrebni porabi (npr. financiranju nevladnih organizacij, ki jih vidijo kot ideološko povezane z levico), zmanjšati javni sektor in spodbuditi zasebne investicije.
– SDS se pozicionira kot zagovornik svobodnega trga, predvidljivega poslovnega okolja in močne podpore podjetništvu – v nasprotju s »socialističnimi« ukrepi trenutne vlade.
– Stranka gradi kampanjo z geslom »Slovenija za Slovence«, zavzema se za dostojanstvo posameznika in močno desno večino (največ dveh strank v koaliciji), da bi lahko izvedla radikalne reforme.
