Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Premier Robert Golob je ustavil politični prosti pad in ob koncu leta le stabiliziral javno podporo svoje vlade ter stranke. Na vrhu lestvice popularnih pa je poslanec SDS Anže Logar. Tako je včeraj poročal POP TV.
Logar še razmišlja, ali bi po dobrem rezultatu na predsedniških volitvah ustanovil svojo stranko.
Podatki, ki so jih na POP TV objavili, pa bolj kažejo, da je Golobu uspelo predvsem dodatno okrepiti SDS Janeza Janše. Enega najnižjih deležev doslej pa je ob Svobodi dosegla NSi Mateja Tonina, ki v parlamentu velja za tiho zaveznico Golobove koalicije. Jim pa pred novim letom skupaj še ni uspelo doseči sprememb ustave, da bi volitve sodnikov poslej potekale manj transparentno mimo parlament. Izbire sodnega sveta bi le še razglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Ob opozicijski SDS imajo pomisleke o teh spremembah tudi v sodstvu, a tam predvsem zaradi spremembe sestave sodnega sveta, kar je kot pogoj postavila NSi.
PRESENETLJIVO ZGRMEL TUDI SNS ZMAGA JELINČIČA
NSi so kot bolj kooperativni stranki vladajoči dodelila vodenje obeh nadzor komisij, ki pripadata opoziciji: za proračun in za javne finance. Obe bi po rezultatu volitev morala voditi veliko večja SDS. NSi, ki je bila na volitvah lani tretja najmočnejša, je po meritvi Mediane tokrat končala na petem mestu tik nad pragom za vstop v državni zbor. Če Logar morebiti ustanovi novo stranko, bi to po trenutnih razmerjih moči NSi verjetno potisnilo pod prag in glasovi zanje bi lahko šli v nič. Kot so lani glasovi za LMŠ in SAB.
Da trenutek za NSi ni najboljši, kaže tudi primerjava zadnje meritve javnega mnenja letos z volitvami. Tudi po tej primerjavi NSi krepko izgublja, ob tej stranki pa še veliko bolj le Svoboda. Svoboda je v primerjavi z volitvami pod rezultatom, ki ga je lani dosegla SDS, SDS pa precej nad tistim, ki ga je dosegla Svoboda.
Za Svobodo je ta primerjava še bolj katastrofična, če upoštevamo, da sta se Svobodi po lanskih volitvah v zameno za ministrske položaje pridružili stranki LMŠ in SAB Marjana Šarca in Alenke Bratušek. LMŠ je volilo 3,7 odstotka volivcev, SAB pa 2,6 odstotka. Če seštejemo z deleži Svobode, so skupaj zbrali 40,8 odstotka. Delež je Golobu doslej uspelo skoraj že prepoloviti.
Je pa manjši skok vendarle uspel Svobodi v primerjavi z raziskavo, ki jo je ista Mediana pred dvema tednoma izvedla za Delo. A tudi po tej primerjavi je še bolj poskočil SDS.
Nenavadno pa je dogajanje pod pragom, kjer je pred dvema tednoma SNS Zmaga Jelinčiča uspelo celo prebiti prag za vstop v DZ, zelo blizu tega je bila tudi Resni.ca Zorana Stevanovića. Po raziskavi za POP TV je zdaj SNS daleč od praga na manj kot odstotku, od praga bolj oddaljena pa je tudi Resni.ca. Tako velika nihanja kažejo nenatančno raziskav pri majhnih deležih.
Na vrhu lestvice najbolj popularnih osebnosti POP TV sta konec leta poslanec SDS Anže Logar in gospodarski minister Matjaž Han (SD). Sledi jim feministična trojka Nataša Pirc Musar, Tanja Fajon in Urška Klakočar Zupančič, ki je zadnji teden zaslovela tudi zaradi upodobitve na karikaturi Marka Kočevarja v Delu o feminiziranem reševanju našega planeta.
Lestvica prvih petih, med katerimi so tri močne ženske, je takšna:
Premier Golob, za katerega je POP TV v naslovu članka o tej meritvi javnega mnenja zapisal, da je “ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade” pa je precej nizko, pod Janezom Janšo, ki je na teh lestvicah tradicionalno nizko tudi, ko odločno zmaguje na volitvah.
A Golob le ni čisto na dnu lestvice 20-tih, kjer sta vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic (Svoboda) in minister za delo in štempljanje Luka Mesec (Levica).
V grafikah in članku so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):
Podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.
