Piše: Vida Kocjan
Robert Golob je lagal. V tujini so imeli odprta najmanj dva bančna računa. Goloba na laž postavlja Komisija za preprečevanje korupcije, ki razkriva tudi številna milijonska nakazila na račune fizičnih oseb. Še vedno tudi ni natančno pojasnjeno, komu je bilo namenjenih 20 milijonov evrov tik pred volitvami spomladi 2022. Bančni račun je namreč tajen.
»Nimam nobenega računa ne v Švici ne nikjer v tujini, ne jaz in nihče iz moje družine. Nimamo in nikoli nismo imeli. Imam tudi potrdilo Finančne uprave RS (Furs), da je tako,« je Robert Golob v času volitev spomladi leta 2022 dejal za Delo. Zatrjeval je, da je nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in v Raiffeisen bank leta 2018 odprl bančni račun na njegovo ime. Pridušal se je, da bo vložil tožbo zoper banko in šel do konca.
A kaj ko je na vse takoj »pozabil«. Ne samo bančni račun v Romuniji, v banki, streljaj stran od podružnice Gen-I v Bukarešti, zdaj je razkrito, da je družinsko podjetje Star Solar leta 2019 odprlo bančni račun tudi pri italijanski banki Banca di Cividale s.p.a. Gre za zamejsko banko v Trbižu, katere zdajšnja direktorica je Lidia Glavina, pred tem zaposlena v Slovenskem državnem holdingu. Po odstavitvi jo je Golob zaposlil v italijanski podružnici Gen-I v Milanu, zdaj je v vodilna v banki, kjer je Golob odprl svoj bančni račun. Gre za račun podjetja Star Solar, ki je zdaj v popolni lasti Roberta Goloba, pred tem je bilo v lasti njegove žene Jane Nemec Golob. V vsakem primeru pa gre za Golobove laži, ko je zatrjeval, da nima nobenega računa v tujini ne on ne nihče iz njegove družine. »Nimamo in nikoli nismo imeli,« je govoril. Takrat so imeli že najmanj dva. V Romuniji in Italiji. Tožbe za razkritje bančnega računa v Romuniji Golob ni vložil, javno se o tem ne ve nič, račun v Italiji pa je razkrit prek prenovljene spletne strani Erar, ki je v domeni Komisije za preprečevanje korupcije. Podatki sicer kažejo, da je bil italijanski bančni račun Golobovega podjetja Star Solar razkrit že v spletnih bazah Ajpesa, vendar je bilo to kar nekako prezrto. Z Erarjem je zdaj to prišlo do izraza. Za kaj gre?
Prenovljena aplikacija Erar
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejšnji teden predstavila prenovljeno različico aplikacije Erar, ki omogoča boljši vpogled v porabo javnega denarja v Sloveniji. Namen prenove je bil povečati preglednost in dostopnost informacij o transakcijah javnega sektorja in izboljšati uporabniško izkušnjo. Glavne novosti in ugotovitve novega Erarja so večja preglednost transakcij, napredno filtriranje in povezljivost podatkov. Novi Erar omogoča torej boljšo povezljivost med različnimi sklopi podatkov, kar pripomore k lažjemu razumevanju medsebojnih povezav in tokov javnega denarja. Poleg omenjenih funkcionalnosti aplikacija Erar še vedno omogoča vpogled v transakcije javnih institucij ter družb v lasti države in občin, vključno s podatki o javnih naročilih, e-računih, omejitvah poslovanja, prejetih darilih, zapisih lobističnih stikov ter tujih bančnih računih podjetij.
Težave edino z Gen-I
Gen-I je podjetje v državni lasti. Po razkritju prenovljenega Erarja je bilo največ pozornosti javnosti namenjene prav temu podjetju. Na eni strani zaradi nenehnih Golobovih laži, ki postajajo stalnica njegovega delovanja, na drugi pa zato, ker so bile transakcije podjetja v preteklosti že zakrite. V podjetju so namreč zatrjevali, da so oni domnevno drugačni, da niso v državni lasti in podobno. Teh zgodb je zdaj konec.
Milijoni k fizičnim osebam
Po objavi posodobljenega Erarja, ki med drugim po novem omogoča tudi vpogled v nakazila fizičnim osebam, ki so jih izvedli javni zavodi in družbe v 100-odstotni lasti države, je močno završalo. Posodobljeni Erar je namreč razkril, da je državna družba Gen-I, trgovanje in prodaja električne energije, d. o. o., 28. marca 2022 fizični osebi nakazala kar 20 milijonov evrov. Za katero osebo naj bi šlo, ni bilo razvidno, je pa bilo nakazilo izvedeno tik pred zadnjimi volitvami, ki so bile 24. aprila 2022. Zato so se pojavili številni pomisleki, ali je bil to denar za volilno kampanjo Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. Na družbenih omrežjih je vrvelo, v podjetju Gen-I pa so molčali vse do poznih večernih ur. Sporočilo za javnost so poslali prejšnjo sredo okoli 21. ure, v njem pa zapisali, da gre pri prikazih njihovih izjemno visokih nakazil fizičnim osebam »za sistemsko napako v delovanju prenovljene aplikacije Erar«. Pozvali so h kar najhitrejši odpravi napake. Nekateri so ob tem prejeli še dokument Pregled prometa iz banke NovaKBM OTP Group, ki naj bi dokazoval, da je Gen-I 28. marca 2022 denar v višini 20 milijonov evrov nakazal za plačilo glavnice GE02 (poplačilo obveznic), in to na račun, odprt pri Klirinško depotni družbi (KDD), d. d., Ljubljana. Vendar se je tudi tu zapletlo, bančni račun KDD, na katerega je bilo nakazanih 20 milijonov evrov, javno namreč sploh ni objavljen. Tudi slednje sproža več pomislekov.
UJP pokrila Gen-I
Na očitke Gen-I, da gre pri prikazu nakazil fizičnim osebam v Erarju za sistemsko napako, so se nemudoma odzvali v KPK in poudarili, da pri prikazu ne gre za nobeno sistemsko napako. To pa so nato v roku dobre ure »priznali« v Upravi za javna plačila (UJP). Gre za organ v sestavi ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), tudi podpredsednik vlade. UJP od avgusta lani vodi Urška Kos. Po predvidevanjih poznavalcev pripada Gibanju Svoboda, zato so do njenega prevzema odgovornosti nekateri precej skeptični. Kosova je v posebni izjavi za javnost sicer dejala, da so v UJP analizirali vse (bančne) transakcije od leta 2014 do danes in ugotovili, da je do »tovrstne napake« prišlo v enajstih primerih pri sedmih subjektih. Opravljenih je bilo 51 transakcij, vse v dobro istega računa pri KDD, napake so ugotovili v enajstih primerih. Pri tem je poleg Gen-I omenila še Slovenski državni holding (SDH), Modro zavarovalnico, Dars, Pošto Slovenije, Pogrebno podjetje Maribor in Javni holding Maribor. Napako pa so v UJP pripisali algoritmu, »ki ga sistem izračunava v ozadju,« je pojasnila Kosova. Dodala je, da gre v primeru nakazila Gen-I na račun KDD »za tip računa F, v takšnem primeru pa so lahko prejemniki na eni strani pravne, na drugi pa fizične osebe«. Če bi sistem uprave v registru transakcijskih računov to prepoznal, bi bile te transakcije usmerjene v dodatni ročni pregled, v okviru katerega se ločijo transakcije, »ki pripadajo poslovnemu subjektu in se v celoti objavijo s sprejemnikom računa, in na drugi strani pa transakcije, ki pripadajo fizični osebi in se temu primerno tudi prikrijejo z oznako fizična oseba«. »Ker pa v tem javnem registru ni bilo zaznano, da gre za poslovni račun, je sistem transakcijo prepoznal kot transakcijo v dobro fizične osebe,« je pojasnila Kosova.
Pojasnilo je za laike zapleteno, še vedno tudi ni dokončno, ali gre res samo za to. Epilog vsega pa je dogovor, da bodo KPK, UJP in Ajpes oblikovali mešano delovno skupino, »ki se bo intenzivno ukvarjala s takimi primeri«. Tu je zadeva za zdaj končana.
Zanimivo pa je, da so se stvari zapletle le pri Gen-I, kjer podatki v prenovljenem Erarju kažejo, da je bilo milijonskih nakazil na račune fizičnih oseb zelo veliko. Osebnih imen prejemnikov pa niti KPK ne razkriva.
Svobodnjaki se upirajo na vso moč
Gen-I je že pred tem na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za presojo ustavnosti 75. b člena prokorupcijskega zakona, ki opredeljuje objavo podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja. Številni se sprašujejo, od kod in kako so v Gibanju Svoboda in Gen-I izvedeli, da KPK pripravlja prenovljeno aplikacijo Erar. Stvar je pričakovano nepojasnjena. Ustavnemu sodišču so predlagali tudi zadržanje izvajanja zakonskega člena in s tem predstavitev prenovljenega Erarja. Ustavno sodišče je pobudo Gen-I zavrnilo.
Slovenska demokratska stranka pa je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi oblikovali predlog priporočila v zvezi s pobudo družbe Gen-I . O predlogu SDS v državnem zboru glede na napovedi razpravljajo prav te dni.
»Očitno imamo v Sloveniji javne in tajne TRR«
Dr. Božo Predalič: »Očitno imamo v Sloveniji javne in tajne TRR. Tajni TRR so tisti, ki jih ni v registru TRR. Nanje pa se kljub temu lahko nakazujejo težki milijoni. Sta policija in tožilstvo že ukrepala, in če nista, zakaj ne?«
