Piše: Gašper Blažič
Prejšnji teden smo na spletni strani Demokracije kot prvi objavili domnevni datum poroke Roberta Goloba in Tine Gaber. No, začelo se je z obvestilom policistom iz urada za varovanje, da morajo biti na prvo septembrsko soboto vsi na delovnem mestu in v polni pripravljenosti.
Seveda smo vprašanje o tem poslali v kabinet predsednika vlade, od koder pa nismo dobili odgovora. To pravzaprav ni presenetljivo, saj je že nekaj časa znano, da vladni krogi določene medije ignorirajo – podobno, kot je nedavno notranji minister Boštjan Poklukar ignoriral Planet TV in na medijski posvet o helikopterjih povabil samo predstavnike izbranih medijev. Pravzaprav nam niti ni bilo treba spraševati o tem, ker je Pop TV še isti dan (13. avgusta) »ekskluzivno« poročal o razkritem datumu poroke našega najbolj znanega politično-estradniškega para, ki naj bi ga v vlogi matičarja »zvezal« ljubljanski župan Zoran Janković. Seveda so drugi mediji to novico povzeli in se sklicevali na 24ur.com.
S tabloidnostjo do zmage
Nekaj je jasno: v vsakem primeru bo poroka, s katero bo Golob »legaliziral« svojo intimno zvezo s Tino Gaber (ne glede na govorice, da ji plačuje pavšal, a na takšne medijske objave je Tina Gaber zelo občutljiva in je že angažirala svoje odvetnike), nekoliko olajšala njegov položaj. Golob je bil prej poročen z Jano Nemec in je oče treh otrok, že kmalu po prevzemu sedanje funkcije pa se je izkazalo, da je njegov zakon razpadel in da ima ljubico. Navsezadnje sta se v javnosti skupaj pojavila na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2023, kasneje pa se je tudi pokazalo, da je Tina Gaber, ki se je v javnosti prvič začela pojavljati z zmago na izboru Miss Hawaian Tropic, precej vplivna. Korist za Goloba je bila v tem, da se je z Gabrovo začel precej več pojavljati v tabloidnih medijih, vendar ne takšnih, kot smo jih vajeni v tujini, kjer »rumenjaki« predstavljajo neusmiljen nadzor nad znanimi osebami in razkrivajo številne žgečkljive podrobnosti. Pri nas so tabloidni mediji bolj sinonim za pocukrano poročanje o tem, kaj znane osebe (tudi politiki) delajo v prostem času. S tem mislimo predvsem na vse redkejše tiskane medije in portale, ki rastejo kot gobe na dežju, prek zadetkov v sistemu Google pa postajajo pomemben vir novic za tiste, ki sicer ne spremljajo politike. Ob tem ni nepomembno, da večji del tovrstnih medijev lastniško obvladuje »smetar« Martin Odlazek, njegov imperij pa obsega tudi radijske postaje, ki javnosti pošiljajo sublimalna sporočila. Zato ne preseneča, da je najbolj popularna med njimi »obvezen« del tretmaja obiska številnih lokalov po Sloveniji (gostinskih, frizerskih itd.) in celo voženj z avtobusi.
Učinek Gaze ne bo trajal dolgo
Kakorkoli že, zdi se, da bo ta poroka (in eventualno tudi nosečnost, na katero nekateri tabloidni portali namigujejo že sedaj, čeprav je znano, da je bilo to načrtovano že prej in da je neuspeh verjetno pripomogel k spremembi načrta za lanske volitve v evropski parlament, ko je bil za nosilca liste Gibanja Svoboda sprva predviden ginekolog in nekdanji poslanec LDS Aleksander Merlo) instrument, ki ga bodo uporabljali kot del nove medijske strategije, povezane z vlogo nekaterih vplivnih sodelavk v Golobovem krogu, kot sta denimo Samanta Cimerman in Pina Weisseisen. V resnici pa gre za nekaj več; za vnaprej pripravljeno strategijo odvračanja pozornosti, kar se dejansko dogaja že s preusmerjanjem medijske pozornosti od notranjepolitičnih tem k zunanji politiki, ki naj bi poudarjala globalen vpliv Slovenije na reševanje krize v Gazi. Toda takšna strategija dolgoročno ne more uspevati, predvsem ne zaradi tega, ker bi to pomenilo preveliko tveganje za slovenske javne finance. Slovenija je že zdaj z določenimi rebalansi proračuna preusmerila finančna sredstva na Palestino, čeprav je vladna stran javnost ob tem prepričevala, da gre za humanitarno pomoč v naturalijah (hrana, odeje) in ne za finančna nakazila. Toda ni skrivnost, da v Gazi humanitarna pomoč zelo redko pride do ljudi, ki jo res potrebujejo, saj hrano zaseže Hamas in jo nato drago prodaja. Je pa »primer Gaza« že pustil pozitivne sledi v anketah. Za vlado, se razume, saj ji selektivno in enostransko poročanje medijev o menda genocidnem početju izraelske vojske ustreza. A kot rečeno, to ne bo trajalo prav dolgo.
Represija in čustva
In morda je tudi to razlog, zakaj se je razvpita Pravna mreža za varstvo demokracije, ki jo je nagradila celo predsednica republike Nataša Pirc Musar s priznanjem za varstvo človekovih pravic, spravila na profesorja Mateja Lahovnika, ekonomista, ki je zadnje čase opozarjal na zlorabe sredstev za dolgotrajno oskrbo in v tvitu omenjal bradate »otroke«, ki so jim s pomočjo sredstev, namenjenih za dolgotrajno oskrbo, omogočili prednostno obravnavo v URI Soča. Toda Lahovnik pravzaprav ni povedal nič drugega kot to, na kar je opozoril že nekdanji direktor te ustanove Zvone Čadež, ko je govoril o sumljivi praksi URI Soča pod sedanjim direktorjem, nekdanjim poslancem LDS in kasnejšim obrambnim ministrom Romanom Jakičem glede obravnave domnevnih otrok iz Gaze, ki naj bi jim naša vlada priskrbela pomoč v naši državi. Kakorkoli že, prej omenjena »pravna mreža« je Lahovnika zaradi »sovražnega govora« prijavila etični komisiji Univerze v Ljubljani, kar je lahko priprava na morebitne politične čistke med profesorji. To bi bila pravzaprav repriza partijskega čiščenja, ki je v sedemdesetih letih poskrbela za odstranitev nekaterih znanih univerzitetnih profesorjev − od Janeza Jerovška, Tineta Hribarja pa vse do Franceta Bučarja.
Toda eno je represija, drugo pa psihološko obvladovanje množic. V naslednjih mesecih tako lahko pričakujemo precej divje medijsko klestenje tako po opoziciji kot vseh družbenih deležnikih, ki bi izražali dvom o »cesarjevih novih oblačilih«, in hkrati spodbujanje čustvenega odziva ljudi na poroko in morebitno nosečnost, pa tudi »nesramnosti«, ki naj bi jih objavljal medij, ki ga pravkar berete. No, morda pa v kratkem lahko pričakujemo za podobne namene tudi napoved poroke med Urško Klakočar Zupančič in Borom Zuljanom …
Peter Jančič o občutljivosti Zorana Jankovića na afero »farmacevtka« in o zaščiti, ki jo ljubljanski župan uživa pri organih pregona
Urednik in novinar Peter Jančič v kolumni »Vse ljubice in ljubčki naših politikov« (Spletni časopis, 17. avgusta 2025): »Je pa /Janković/ zaslovel s farmacevtko Katarino Ravnikar, ki pa ni bila njegova uradna ljubica ali žena. Za nekaj sladkosti ji je uredil zaposlitev za nedoločen čas v Ljubljanskih lekarnah, a je imel nesrečo, ker so mu organi pregona prisluškovali zaradi sumov kaznivih dejanj pri Stožicah. Pa je ušlo v medije. Da so ga ujeli s Katarino, je javnost podrobno izvedela s tožilstva, ki je zaslužno tudi, da Jankoviću za zlorabo položaja še na sodišče ni bilo treba. Postopka proti njemu ‘pomotoma’ niso sprožili tako dolgo, da so morali uničiti posnetke in s tem dokaze žgečkljivega dogajanja, ki po svetu velja za tipičen primer korupcije. Ljubicam, in sicer bližnjim, se ne sme zagotavljati ugodnosti.
Da je Janković, ko gre za farmacevtko, občutljiv, se je pokazalo, ko sem na Siol.net razkril, da je Ravnikarjeva izgubila spor proti kriminalistoma Liljani Vogrinec in Tihomirju Žgavcu, ki jima je očitala, da sta v uradnem zaznamku, ta je ostal tudi po uničenih posnetkih telefonskih pogovorov, narobe opisala dogajanje. Ponarejala bi naj. Janković od nje ni zahteval seksa za službo, je trdila na sodišču, je pa takšno pričakovanje, je menila, pri moških običajno in je bilo samoumevno. Sodišča ni prepričala, da bi kriminalista ravnala napak pri opisu dogajanja leta 2015.
Da je Janković hud, se je pokazalo, ker je Zavod 8. marec zaradi poročanja o sodnem postopku proti kriminalistoma sprožil spor pred častnim razsodiščem društva novinarjev, češ naj bi bil posegel v zasebnost Ravnikarjeve, ker sem razkril njeno ime. in da nisem upošteval, da je bila žrtev. To ni bila niti po naključju. In častno razsodišče me je tudi obsodilo, ker naj bi bil razkril njeno ime, česar bi ne smel. To so se zlagali. Imena Ravnikarjeve nisem razkril. Bojan Požar in Slovenske novice so to storile davno prej, objavili so celo njeno sliko.«
Vir: Spletnicasopis.eu
