Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni številki revije Demokracija smo pod drobnogled vzeli Golobovo neosocialistično koalicijsko vlado (Gibanje svoboda, SD in Levica), ki se približuje desetemu mesecu vladanja in ne more pokazati nič pozitivnega, kvečjemu negativne rezultate svojega dela, saj ruši vse dobro, kar je v prejšnjem mandatu sprejela ali na noge postavila Janševa desnosredinska vlada.
Predsednik vlade in GS Robert Golob na veliko napoveduje reforme na področju zdravstva, plačnega sistema, davkov, šolstva in še bi lahko naštevali, a hkrati skupaj s predsednico SD Tanjo Fajon in koordinatorjem Levice Luko Mescem ter celotno ministrsko ekipo roke za reforme nenehno premika v prihodnost. Po novem nekatere reforme že v čas po naslednjih državnozborskih volitvah. Pri tem je jasno, da si je Golob s svojo obljubo, ki je sicer že kmalu klavrno propadla, da bodo sodniki in tožilci do sprejetja novega plačnega sistema prejemali »nominalno 600 evrov bruto dodatka vsak mesec«, obesil mlinski kamen okoli vratu.
S tem so apetiti zaposlenih v javnem sektorju neverjetno poskočili, pri čemer so ocene, koliko bo davkoplačevalce stala »reforma plačnega sistema«, različne: od 800 milijonov evrov pa vse do 1.400 milijonov evrov in morda še več. Vlada namreč posameznim skupinam v javnem sektorju obljublja dvig plač kar za več plačnih razredov. Kot bi denar rastel na drevesih. Pri tem gre vladi na roke sicer to, da se še vedno poznajo pozitivni učinki delovanja prejšnje desnosredinske vlade. Državni proračun je imel, kot ugotavlja Fiskalni svet v svojem zadnjem poročilu, v prvih dveh mesecih presežek, a gibanja proračunskih agregatov naj bi se v prihodnjih mesecih poslabšala zaradi večjega učinka sprejetih draginjskih in drugih ukrepov. Po drugi strani naj bi bile letos makroekonomske razmere ugodnejše, kot so predvidevali lani jeseni. »Boljša makroekonomska izhodišča ob pričakovanem rebalansu naj ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe,« so zapisali pri Fiskalnem svetu, kjer pričakujejo, da bo rebalans pripravljen »bolj realistično kot lani jeseni«. Golobovo vlado tako pozivajo, naj ob nadaljnjih zahtevah po višanju izdatkov iz javnih blagajn zaradi draginje sprejme le ukrepe, ki so »začasni in usmerjeni«. »Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.«
Da vlada ne dela dobro, ugotavlja vse več ljudi. Po marčevski anketi, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana, je delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot negativno ali zelo negativno, prvič presegel delež tistih, ki njeno delo ocenjujejo kot pozitivno in zelo pozitivno. V primerjavi s februarjem je znova opaziti padec podpore vladi in največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Ob tem je jasno, da Golob marsikaj prikriva, da je globoko vpleten v sporne balkanske posle, kar je pokazal njegov arogantni odgovor na vprašanje novinarja TV Slovenija glede poslov družbe Gen-I v času, ko jo je še vodil. O tem podrobneje pišemo v tokratni številki revije. Zanimivo pa je, da se že pojavljajo imena oseb, ki naj bi ga lahko zamenjale na mestu predsednika vlade: od Tatjane Bobnar, Alenke Bratušek, Urške Klakočar Zupančič do Danijela Bešiča Loredana. Pri tem je že lep čas znano, da Kučanov krog, v katerega sodi tudi nova predsednica republike Nataša Pirc Musar, ni zadovoljen z Golobom, saj je svojeglav, nepredvidljiv, egocentričen in še koleričen povrh. Poleg tega operativno slabo vodi vlado in na dolgi rok lahko še pošteno škodi tranzicijski levici. Ob vsem tem se čudimo ravnanju vodstva Nove Slovenije (bolj kot Matej Tonin naj bi to stranko vodila Jernej Vrtovec in Robert Ilc), ki se vse pogosteje obnaša kot rezervno kolo vladajoče koalicije. Bolj kot z vlado se ukvarjajo s predsednikom SDS Janezom Janšo. Moti jih, ker na volitvah še vedno prepriča daleč največ desnosredinskih volivcev. Da je absurd še večji, je njen vidni član Janez Pogorelec v imenu vlade županom nedavno predstavil predlog sprememb ustave. Kot pravijo poznavalci, gre za skupno akcijo GS in NSi. Nekatere od teh sprememb so že v postopku v državnem zboru, druge še ne. Če gre nekaj sprememb v pravo smer (poenostavitev imenovanja vlade), pa jih je večina namenjena utrjevanju sedanje oblasti tranzicijske levice, na primer predlog ukinitve državnega sveta. Verjetno zato, ker niti v tem mandatu ta ni glasovalni stroj vladajoče leve koalicije, ampak njen korektiv.
