Piše: Janja Strah
Predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je v nedavnem soočenju na N1 še enkrat ponovil trditve, da naj bi oblast uporabljala državne institucije za politične namene, zato v stranki za namene komunikacije uporabljajo kriptirane načine komuniciranja, kot jih omogočajo aplikacije Signal ipd. Tudi obrambni in notranji minister sta priznala, da za potrebe komuniciranja v strankah delujejo samozaščitno in se poslužujejo kriptiranega načina komunikacije.
“Prepričan sem, da nas poskušajo spremljati na vse mogoče načine, vključno z uporabo državnih institucij za politične namene,” je na soočenju med Gibanjem Svoboda, SDS, SD in NSi na N1 povedal predsednik stranke Robert Golob in dodal, da kriptirane načine komuniciranja uporabljajo, ker ne želijo olajšati dostopa do internih komunikacij svojim nasprotnikom.
“Mogoče pa imamo tudi mi kakšnega človeka znotraj njihov struktur ali pa simpatizerja, če hočete, ki nas o tem obvešča,” je v odziv, kako je lahko prepričan, da vlada izrablja svoj položaj za prisluškovanje nasprotnikom, povedal Golob. “Kar je bolj pomembno. To ni obtožba, žal živimo v taki državi, in začnimo se vsi samozaščitno vesti. To je vse.”
Tako minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je nastopal kot predstavnik SDS, kot tudi minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin sta Golobove obtožbe o zlorabi pooblastil za obračunavanje z nasprotniki kategorično zavrnila. Tonin je poudaril, da je sistem v Sloveniji robusten in ne dopušča takšnih malverzacij. Tako Tonin kot Hojs pa sta dopustila možnost, da Golobu res prisluškujejo če je v predkazenskem postopku. Hojs je izpostavil, da v takem primeru policija lahko prisluškuje na podlagi odredbe sodišča.
Hojs in Tonin sta priznala, da enako kot Golob tudi v njunih strankah za interno komunikaciju uporabljajo kriptirane načine komunikacije. Kakor je pojasnil Tonin so slovenski politiki trenutno tarča zunanjih obveščevalnih služb, ki “zbirajo informacije, kako se bodo stvari v Sloveniji zložile.”
Začuda se na Golobovo stran ni postavila sicer vokalna nasprotnica vlade in predsednica SD Tanja Fajon. “Zagotovo brez nekih konkretnih argumentov in nekih dokazov je lahko to zavajajoče, ampak nisem slišala odgovora in težko sodim,” je povedala Fajonova. Predsednica SD je še dodala, da je v preteklosti tudi sama bila tarča tujih obveščevalnih služb, še posebej v obdobju, ko se je v EU zavzemala za odpravo vizumov za področje Zahodnega Balkana.
Golob pričakuje, da bodo dokaze o prisluškovanju dobili po 24. aprilu 2022. “Takrat se bodo mogoče ljudje, o katerih govorimo in so danes simpatizerji, odločili, da bodo spregovorili za javnost.”