Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Očitke, da so policisti, ki skrbijo za varnost politikov, zbirali podatke o tem, s kom se druži Urška Klakočar Zupančič in celo o njenih ljubimcih za obračune v koaliciji, bo danes v parlamentu pojasnjeval premier Robert Golob, ki je za že pred dvema letoma javno povedal, da policijskem varovanju ne zaupa in je zaradi tega po nasvetu Miloša Milovića ustanovil posebno varovanje sam zase v generalnem sekretariatu vlade.
Milović pa je pozneje končal v zaporu zaradi kraje denarja državnim železnicam. O dogajanju v policiji, kjer je Golob izvedel dve politični čistki, da bi se znebil “janšistov” in v policijo nastavil svoje ljudi, bosta spraševala Rado Gladek (SDS) in Vida Čadonič Špelič (NSi). Gladek je napovedal vprašanje o z rušenju temeljev pravne države.
Čadonič Špeličeve pa takšno: “Kmalu po nastopu mandata ste z uredbo o varovanju predsednika vlade naloge varovanja prenesli na generalni sekretariat vlade. Uredba nima pravne podlage v zakonu o vladi. Kaj je bilo vodilo za takšno odločitev, lahko sklepamo iz vaše nedavne izjave o varovanju specializirane državne tožilke Mateje Gončin: »Verjamem, da se je počutila tako. Namesto da bi bila varovana, je bila nadzorovana, informacije so pa potem odtekale, nenazadnje verjetno tudi v te kriminalne združbe. To je nedopustno, to je tudi edini razlog, zakaj sem se sam odločil svojo varnostno službo preseliti.« Policijskemu centru za varovanje in zaščito ste torej očitali, da so policisti »nenazadnje verjetno« informacije o tožilki prenesli kriminalcem, ki jih preiskuje. Gre za resno obtožbo, za katero do zdaj ni bilo nikakršnih indicev. Na zaslišanju v postopku, uvedenem zaradi suma kršitve integritete, ste pred komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) 4. decembra izjavili: »Današnji postopek je resnično farsa, danes se moram zagovarjati pred KPK izključno zaradi tega, ker sem se zavzemal za depolitizacijo policije, kar smo napovedali tudi že v predvolilnem programu. In ker smo hoteli, da se ukrepi prejšnje vlade, ki si je hotela podrediti policijo, v celoti razveljavijo.« Dejali ste tudi, da je policijska ovadba zoper vas bizarna. Izpostavila sem le dva primera, ki očitno kažeta na vaše nespoštovanje in nezaupanje v delo državnih organov, predvsem pa v delo policije. Spoštovani predsednik vlade, kako odgovarjate na očitke javnosti, da s takšnimi izjavami sami spodkopavate zaupanje v policijo in druge državne institucije? Če jim ne zaupate, imate vse vzvode v svojih rokah, da vodilne na položajih zamenjate.”
Zadnja seja parlamenta letos bo tudi prihodnje dni pestra. Po odgovorih premiera bodo poslanci v torek razpravljali o predlogu SDS, da bi zaradi rušenje pravne države in zlorab oblasti odstavili Urško Klakočar Zupančič in o imenovanju Ksenije Klampfer za ministrico za prenosnike parkirane v Logatcu po Emiliji Stojmenovi Duh.
Začasno to ministrstvo zdaj vodi finančni minister Klemen Boštjančič. O razrešitvi Boštjančiča kot finančnega ministra, ker je z denarjem iz državnih rezerv mimo zakona čez noč z že bivšo ministrico Dominiko Švarc Pipan kupil precej razsuto stavbo za sodstvo na Litijski po napihnjeni ceni, pa bodo poslanci govorili v sredo. Zadnji dan, v četrtek, bodo vladni poslanci v zadnjem branju uzakonjali najvišje mogoče pokojnine, ki bodo okoli tri tisoč evrov neto za vse Prešernove nagrajence in pol nižje za nagrajence Prešernovega sklada in predsednika republike.
Pokojnine bodo umetnikom delili z rušenjem pravne države, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančiča je namreč, ker se jim s tem mudi, še drugič namerno kršilo določbe poslovnika za interese vladnih strank, da so hitro zavrnili posvetovalni referendum. Prvič je Klakočar Zupančičeva poslovnik kršila pri priznavanju Palestine, ko se jim je mudilo zaradi propagandnih razlogov, da bi priznanje dosegli še pred evropskimi volitvami. Da je nekdanja sodnica, ki vodi državni zbor, ravnala nepravno, ni sporno. Poslovnik državnega zbora določa:
Urška Klakočar Zupančič je predlog SDS za posvetovalni referendum o doplačevanju astronomskih pokojnin umetnikom uvrstila na sejo, ki je bila sklicana teden dni po vložitvi predloga.
Na predlog SDS, da bi jo odstavili, ki je brez možnosti za uspeh, ker bo koalicija pokrila njene grehe, se je Klakočar Zupančičeva odzvala tako:
Privilegij bo povprečno znašal za Prešernovega nagrajenca v dveh desetletjih, kolikor se praviloma prejemajo pokojnine, okoli 400.000 evrov, za toliko ni bilo plačanih prispevkov ZPIZ. V izračunu ni upoštevano, da številni umetniki ZPIZ ne plačujejo sploh nič, ker jim vse davke in prispevke, da bi spodbujala njihovo dejavnost, plačuje vlada z denarjem vseh. Številnim je tudi glavni prihodek, ki ga imajo, delo za državne kulturne ustanove. Plačila teh pa medtem vladajoči še povišujejo, ker se bližajo volitve.
