Piše: Vida Kocjan
S Francem Kanglerjem smo se pogovarjali o dogajanju v mariborskem mestnem svetu, o predlogu ustavnih sprememb in sodelovanju stranke NSi – krščanski demokrati z levico, o težkem nahrbtniku predsednika vlade Roberta Goloba, kaj lahko pričakuje tudi v povezavi z Gen-I, pa o priključitvi Liste Franca Kanglerja – Nove ljudske stranke (NLS) Slovenski demokratski stranki.
Demokracija: Ste član mariborskega mestnega sveta, kjer vodite veliko svetniško skupino. Mestna občina Maribor je še vedno brez proračuna, županu, ki predlaga visoke podražitve, koalicije še ni uspelo sestaviti. Seja mestnega sveta je bila včeraj (pogovarjala sva se v petek, op. av.). Kaj se dogaja?
Kangler: Župan Saša Arsenovič nima koalicije, problem pa je v tem, ker ne zna vzpostaviti dialoga med različnimi svetniškimi skupinami. Prišlo je do velikega konflikta med županom in Gibanjem Svoboda. Na dnevnem redu so težke teme: proračun, podražitve. Te so več kot 30- oz. 40-odstotne, pri gondoli celo 200-odstotne. Včeraj je bil podan predlog in večina svetnikov je umaknila točko z dnevnega reda, kar zadeva proračun.
Demokracija: Kaj to, da ni veljavnega letnega proračuna, pomeni za mestno občino Maribor?
Kangler: Na eni strani je škoda, na drugi strani pa bo glede na to, da želi Arsenovič najeti več kot 20 milijonov evrov posojila, Maribor lahko na neki način tudi nekaj prihranil. Na ta način tudi ne bremenimo takoj občanov s podražitvami, saj so v veljavi še vedno stare cene.
Demokracija: Čez štirinajst dni naj bi proračun spet obravnavali. Bo župan kaj spremenil, doslej ni imel posluha za to?
Kangler: Nič ne bo spremenil. Je že napovedal, da ne bo nič spremenil, da bo šel z enakim proračunom naprej. Na takšen način ustvarja konflikt v mestnem svetu. Posledice konflikta pa bodo po vsej verjetnosti trpeli občani in družine.
Demokracija: Župan je imel na lokalnih volitvah podporo Gibanja Svoboda, zdaj pa so se sprli …
Kangler: V drugem krogu je imel podporo Gibanja Svoboda, v prvem krogu so ti imeli svojega kandidata. Kandidiral je dr. Vojko Flis. V drugem krogu so ga podprli, ampak očitno niso našli skupnega jezika za koalicijo.
Demokracija: Združena SDS ne bo šla v koalicijo, se z županom kaj pogovarjate o tem?
Kangler: Za zdaj nismo povabljeni, zato se je težko pogovarjati o koaliciji. Če nas bo župan Arsenovič povabil, se bomo odzvali, ker se v politiki pač moraš pogovarjati. Drugo pa je vprašanje odločitve organa stranke.
Demokracija: Koliko je mestna občina zdaj zadolžena v primerjavi s časom, ko ste vi vodili občino?
Kangler: Zadolžitev je trikrat večja. Zdajšnji dolg občine presega 70 milijonov evrov, v mojem mandatu pa je bilo dolga nekaj do 25 milijonov evrov.
Demokracija: Nova Slovenija (NSi), Gibanje Svoboda in Socialni demokrati (SD) se očitno združujejo. Na skupni novinarski konferenci pred dnevi so predstavili predlog ustavnih sprememb, še prej so ustanovili strokovno skupino v sestavi Dino Bauk (Levica), Janez Pogorelec (NSi), Ciril Ribičič (SD) in Aleš Zalar (nekdanja LDS). Kako komentirate sodelovanje med levico in NSi?
Kangler: Resnica vedno pride na dan. Končno je prišlo na dan tudi to, kdo s kom sedi in se pogovarja, dogovarja. Po svoje nisem presenečen, žalostno pa je, da nekdo nosi ime krščanska demokracija, v resnici pa krepi avtokracija. Pred nedavnim smo imeli še socialistični sistem. In to diši po socializmu. Tako, kot si v levici pač želijo.
Demokracija: Za zdaj predlagajo ustavne spremembe, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade iz DZ RS prenesli na predsednika republike. Odpravili bi tudi možnost interpelacije ministrov ipd. Kako to komentirate?
Kangler: To je še en dokaz, da gremo nazaj v leto 1950. Moj predlog bi bil popolnoma drugačen, da bi državni zbor predsednika vlade in ministre potrjeval sočasno, na isti seji. Ta kalvarija med eno in drugo vlado, ki traja včasih po tri mesece, kadar prihaja do zapletov, do menjave, bi bila končana v 14 dneh. Ampak očitno želijo krepiti vpliv predsednice. Poslanci pa sami sebi jemljejo pravico in po eni strani tudi dolžnost, če bo prišlo do spremembe ustave, kar pa bo za demokracijo velika škoda.
Demokracija: Napovedujejo tudi ukinitev volilnih okrajev, povečanje števila volilnih enot in povečanje poslancev na 92 (brez diaspore). Kaj bi ukinitev volilnih okrajev pomenila za kraje zunaj centra države? Kakšen volilni sistem vi zagovarjate?
Kangler: Prav je, da ima podeželje svojega poslanca. Res pa je, da se morajo tudi politične stranke zavedati, da se morajo ljudje skozi svoje aktivnosti – od krajevne skupnosti, občinskega sveta do parlamenta – politično izoblikovati. Če si politično izoblikovan in imaš neko politično veljavo, potem volilni sistem ni problem. Glede na to, da imamo mlado demokracijo, pa menim, da je prav, da imamo takšen volilni sistem, kot ga imamo zdaj. Mogoče bi ga olepšali s preferenčnim glasom. V Kanadi, kjer imajo večinski volilni sistem, se je enkrat zgodilo, da je vladajoča stranka s 170 poslanci zaradi napake predsednika vlade padla na štiri poslance, če se ne motim. To pa je tudi lahko problem v civilni in parlamentarni družbi. Ne zagovarjam pa mešanega sistema, tako kot so bile včasih liste. To so si želeli takrat krščanski demokrati. Niso dobili mandata med volivci, so si pa mandat zagotovili skozi stranko. Takšnega sistema ne zagovarjam, ker to ni potem predstavnik ljudstva, ampak je predstavnik stranke v parlamentu.
Demokracija: Moti jih tudi državni svet, zato bi ga ukinili. Kaj menite o tem?
Kangler: Vesel sem, da tisti, ki govorijo, da ukinjajo državni svet, da pridejo s to besedo na dan. To pa zato, ker vsakdo, ki je doslej o tem razmišljal, je kot stranka politično propadel in ga na naslednjih volitvah ni bilo več. Tako je razmišljal Gregor Virant, razmišljala je Alenka Bratušek, s svojim Zaresom je tako razmišljal tudi Gregor Golobič. Kje so danes? Ni jih več. In sem vesel, če Svoboda razmišlja o ukinitvi državnega sveta, potem lahko že danes napovem, da jih čez štiri leta ne bo več.
Demokracija: Vpliv Milana Kučana je še vedno velik. Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da »ajatola še vedno kadruje po sodiščih in tožilstvu«. Se strinjate s tem?
Kangler: Vsekakor. Imam lastne izkušnje, da je stara Udba je še vedno aktivna med sodniki. Celo aktivni agenti Službe državne varnosti nekdanje Jugoslavije so še danes sodniki. Pa nikomur nič.
Demokracija: Tudi mediji v lasti tranzicijske levice so poročali, da ste osebno premagali pravno državo, nekateri so lani objavili rezultat 26:0. Je vaša kalvarija na sodiščih končana?
Kangler: Vse zadeve imam končane na sodiščih: 23 kazenskih, eno pravdno in eno odškodninsko. V vseh primerih je bil epilog v moj prid. Žalostno pa je to, da nekdo zlorablja pravosodje za politični obračun. Nedvomno se je v mojem primeru to dokazalo.
Demokracija: Kako ste vse to zdržali, vem, da smo vas to že večkrat vprašali, pa vendar …
Kangler: S fizičnim delom na kmetiji. Da preusmeriš pozornost v delo.
Demokracija: Zdajšnji predsednik vlade Robert Golob nosi zelo težak nahrbtnik, povezan z Gen-I. Zdi pa se, da je zaščiten pred organi pregona in pravosodja. Ali po vašem mnenju sledi Zoranu Jankoviću in pričakuje, da ga bodo zaščitili kot Jankovića?
Kangler: Mislim, da je predsednik vlade Golob politično klinično že mrtev. Vendar se on tega še ne zaveda. Ne glede na to, kaj delajo naši organi. V Italiji in sploh v tujini organi ne spijo in jim je popolnoma vseeno, ali je nekdo predsednik vlade ali navaden državljan.
Zapomnite si. Če nekatere informacije držijo, kar slišimo in kar vidimo, kar preberemo, potem bo Golob imel velike težave s pravosodjem po svojem mandatu. Predvsem pa mislim, da bo imel težave v tujini.
Demokracija: Menite, da bo mandat pripeljal do konca?
Kangler: Nikakor. Mislim, da bo zelo burno letos jeseni.
Demokracija: Kako ocenjuje njegovo delo in delo vladne koalicije? Zdelo se nam je, da po Marjanu Šarcu ne more biti slabše …
Kangler: To ni delo. Sploh ne moreš tega oceniti kot delo, ker ne gre za delo. Ker gre za vse kaj drugega. Bolj gre za iskanje svojih pozicij, maščevanje, nagajanje, utišanje tistih, ki danes delajo. To je kmetov, delavcev, celo sodniki se mu bodo počasi uprli. Sindikati napovedujejo proteste, učitelji, medicinsko osebje že stavka. Premier Golob se sploh ne zaveda, kaj je sprožil z nekaterimi izjavami in nekaterimi obljubami. Lepo je saditi rožice, ampak rožice samo enkrat letno cvetijo, ko ovenijo, pa je treba zanje tudi poskrbeti.
Demokracija: Ko ste že omenili rožice, Golob ima še eno rožico. Še to si je privoščil …
Kangler: To je njegova osebna stvar. Je pa žalostno to, da svoje zasebno življenje meša s svojim delom. Ne spodobi se, da gospa, ki je njegova partnerka, hodi po vladi, dela z njim intervjuje. Mešanja politične funkcije z zasebnim življenjem ni mogoče zaslediti nikjer v demokratični družbi.
Demokracija: Vrniva se še h Gen-I. Prej ste omenili Italijo, kaj pa Balkan? Imate kakšne informacije, kaj se tam dogaja?
Kangler: Če je prišlo do velikih finančnih transakcij tudi na Balkanu in do pranja denarja, potem se zna zgoditi, da bo prej kot slej tudi Golob poklican kam v Evropo. Iz zanesljivih virov vam lahko zatrdim, da so hrvaškega premierja Iva Sanaderja, preden je odstopil, poklicali v EU, kjer se je srečal z nekaterimi politiki. Mislim, da je bila to Angela Merkel, ki mu je svetovala, naj odstopi kot predsednik vlade. Zaradi takšnih ali drugačnih stvari.
Slovenija je tako kot vse druge države prestreljena z nekaterimi tujimi varnostno-obveščevalnimi službami, ki za posamezne osebe zbirajo pomembne osebne podatke. Golob je zelo pomembna osebnost, predsednik vlade. On ni izjema v Evropi. Po tem mandatu, ko ga bo končal, bo nosil težak križ. Pa ne zaradi slovenskih organov ali Slovencev, ampak zaradi tujine.
Demokracija: Zaradi slovenskih organov tega ne more, saj si je podredil vodilne na policiji, NPU itd.
Kangler: Ne vem, kaj dela Komisija za preprečevanje korupcije, če celotna slovenska javnost ve, da je v predkazenskem postopku, Golob pa tožilcem, ki ga preiskujejo, javno obljubi po 600 evrov bruto dodatka k plači. In sodnikom, ki odločajo o nekaterih ukrepih, povezanih z njim. Mislim, da se je v tem primeru znašel v navzkrižju interesov. To bi lahko izpeljala ministrica, ne pa on. In to na srečanju sodniškega društva in sodnega sveta. Če bi se Janez Janša pojavil na sodnem svetu in v sodniškem društvu, bi se verjetno Kučanu zvrtelo od višine. Levica si lasti sodni svet in temu primerno se v družbi tudi obnaša.
Demokracija: Stranka Lista Franca Kanglerja se je priključila SDS, to je potrdil tudi kongres. Kakšni so bili razlogi za ta korak, kaj pričakujete?
Kangler: Dogajanje v Sloveniji, predvsem napadi levega političnega pola na Slovence, na pridne, marljive delavce, na tiste ljudi, ki delajo. Eni so kolesarili in si s tem pridobili veliko denarja v Ljubljani, drugi so si morali denar zaslužiti. Ker je nekdo zidal hišo 30 let, ga želijo obdavčiti. Ker ima kmet hlev, ga želijo obdavčiti. Ker si je kmet kupil traktor, ga želijo obdavčiti, želijo obdavčiti subvencije. Ker podjetnik dela, ga želijo obdavčiti. Plače dodatno obdavčiti, dnevnice in kilometrino obdavčiti, trinajsto plačo tudi ipd. To ne gre. Če želimo to preprečiti, se moramo tako kot leta 1990 povezati in združiti tisti, ki si želimo poštene in pravične Slovenije. V naši stranki si želimo poštene in pravične Slovenije in edina izbira je bila, da se združimo s Slovensko demokratsko stranko. Glede na vrednote, glede na program, glede na sodelovanje med našo stranko in Slovensko demokratsko stranko. Tako smo močnejši, tudi v mestnem svetu. Ne bomo drobili glasov na naslednjih evropskih in državnozborskih volitvah. Prepričan sem, da bomo v Mariboru in v regiji zelo uspešni.
Biografija
Franc Kangler se je rodil 8. 7. 1965 v Mariboru. Je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Mariboru. Po izobrazbi je pravnik. Od 1. 7. 1984 do 1. 10. 1995 je bil zaposlen v organih za notranje zadeve, nato se je zaposlil na Občini Duplek. Leta 1996 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora RS. Funkcijo poslanca je opravljal enajst let. Je edini Slovenec, ki ima enajstletno članstvo v skupščini Nata. V parlamentu je deloval v različnih odborih in komisijah ter si pridobil veliko izkušenj in znanj na področju zakonodajnih postopkov. Od 4. 12. 2006 do 31. 12. 2012 je bil župan mestne občine Maribor. Bil je zelo uspešen pri pridobivanju evropskih sredstev, saj je v šestletnem županskem mandatu skupaj s svojo ekipo pripravil in realiziral 53 projektov, ki so še danes vidni (Lutkovno gledališče, Ljudski vrt, gondola, Karantena, krožišča, vodovod, kanalizacija, Intereg 3 A, Hiša Stare trte, EPK, EPM itd.). Bil je državni svetnik in imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Je tudi mariborski mestni svetnik. Do združitve Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije s Slovensko demokratsko stranko je bil predsednik stranke, ki se je deloma poimenovala po njem.
Je človek s pokončno držo, ki vedno pove tisto, kar misli.
