Piše: G. B.
Pučnikov simpozij v Slovenski Bistrici je vsakoleten dogodek, ki ga organizira Inštitut dr. Jožeta Pučnika v Slovenski Bistrici v prostorih tamkajšnjega gradu. Tokrat je bil že petnajsti po vrsti.
Inštitut dr. Jožeta Pučnika je bil ustanovljen leta 2006, tri leta po Pučnikovi smrti. Že takrat so začeli organizirati Pučnikove dneve, ki so prvotno potekali v Ljubljani.
Zadnjih nekaj let dogodek organizirajo v Pučnikovi domači občini, v Slovenski Bistrici. Tematsko je vsak simpozij posvečen aktualnemu dogajanju, tokrat je bila to obletnica zarote Depala vas ter populizmu, ki zaznamuje tudi kampanjo pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament. Simpozij namreč vsako leto sledi Pučnikovi osrednji misli, da demokracija potrebuje politično kulturo.
Pučnik namreč ni bil samo disident in politik, ampak tudi znanstvenik oziroma družboslovec s humanistično podlago. Prav grenke izkušnje s totalitarnim režimom – dvakratni zapor in družbena izločenost – so dejansko navdihovale njegovo znanstveno in politično misel. V Ljubljani je študiral primerjalno književnost in filozofijo, v tem času je navezal tesen prijateljski stik s kolegom, kasnejšim doktorjem in filozofom Ivom Urbančičem. V Nemčiji je Pučnik začel kariero najprej kot pristaniški delavec, nato pa je s študijem prišel do doktorata družbenih ved ter predaval v Lüneburgu v severni Nemčiji in se v začetku osemdesetih začel vključevati v slovensko dogajanje kot sodelavec Nove revije. Leta 1987 je sodeloval pri 57. številki Nove revije, v kateri je bil objavljen slovenski nacionalni program, dve leti kasneje se je za stalno vrnil v Slovenijo, postal predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, nato Demosa, kandidiral je tudi za predsednika predsedstva RS, a žal neuspešno. Kasneje je bil kratek čas podpredsednik vlade in do leta 1996 poslanec v državnem zboru. Tudi po umiku iz aktivne politike je ostal dejaven kot publicist, vse do smrti leta 2023.
Tokratnega Pučnikovega simpozija se je udeležilo veliko znanih obrazov, opaziti je bilo številne kandidate za evropske poslance na listi SDS, od dr. Milana Zvera, Franca Kanglerja do Aleša Hojsa in Franca Breznika. Vendar pa krog obiskovalcev ni bil omejen le na SDS, opaziti je bilo tudi Janeza Podobnika, ki je ob koncu prebral obrazložitev podelitve Pučnikove plakete Francetu Cukjatiju, ki ju sicer druži dvoje: zdravniški osnovni poklic ter vodenje državnega zbora v preteklosti. Cukjati je sedaj predsednik Zbora za republiko.
V pozdravnih nagovorih so predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver, ustanovitelj Inštituta Gorazd Pučnik, župan Slovenske Bistrice dr. Ivan Žagar, sicer nekdanji minister, predsednik sveta Inštituta dr. Antona Korošca dr. Andrej Umek ter številni tuji gostje (Holger Haibach iz Konrad Adenauer Stiftung, dr. Marek Mutor, predsednik Evropske platforme spomina in vesti ter Sofia Solemacher van der Vegt, direktorica Krščansko-demokratskega inštituta Budimpešta) izpostavili aktualnost trenutka, v katerem smo se znašli. Navsezadnje tudi zaradi populističnih obljub pred volitvami leta 2022, čemur je ogromno Slovencev nasedlo. Pa vendar se zdi, da v evropskem akademskem prostoru še vedno prevladuje ocena, da je populizem v slabem pomenu besede zgolj stvar desnice. Sofia Solemacher pa je dejala, da je tako rekoč na mah prebrala knjigo o Pučniku. Ki je bil sicer po prepričanju socialdemokrat in je v času svojega bivanja v Nemčiji navezal stike s številnimi socialdemokrati, a se zdi, da jih s svojimi pogledi na tedanjo Jugoslavijo ter na komunizem ni mogel prepričati v bolj odločno ukrepanje.
Pogovor z Janezom Janšo in Jožetom Biščakom pa je bil posvečen 30-letnici zarote Depala vas, pri čemer je bilo v ospredju raziskovanje ozadja dogodka, ki je bil v javnosti predstavljen kot “vdor vojske v civilno sfero”, govorilo se je celo o možnem “vojaškem puču”, dejansko pa je šlo za zaključevanje prve etape tranzicije, ko se je globoka država obnavljala in je vzporedni mehanizem sprožil orožarsko trgovino z BiH, seveda za hrbtom ministrstva za obrambo. Janša, ki je bil v tistem času odstavljen kot obrambni minister, je pojasnil tudi finančno ozadje zarote, ki je bila več kot zgolj navadna afera, saj je bil v ozadju vsega tudi bančni kriminal, dejavnosti od Udbe ustanovljenih podjetij ter manipulacije s podedovanimi dolgovi bivše SFRJ. Ta zarota nikoli ni bila sankcionirana, zato je povsem verjetno, da se – po zgledu napada na Ukrajino, kar je posledica nekaznovanega stalinizma in putinizma – lahko ponovi še kaj hujšega.
V drugem delu simpozija pa so spregovorili dr. Milan Zver, dr. Matevž Tomšič in dr. Andrej Fink in sicer o populizmu, ki ni le stvar Zahoda, pač pa tudi latinoameriškega sveta. Najbolje pa populizem definira znana fraza “kruh in igre”. Obstaja pa seveda jasna razlika med ljudskim nagovorom, ki temelji na resnici, ter demagogijo lažnih obljub.
