Fiskalni svet je vlado v luči javnofinančnih podatkov za prvo četrtletje in sprejemanja proračunov za leti 2020 in 2021 ponovno pozval k večji previdnosti pri vodenju fiskalne politike. Iz publikacije Javnofinančna in makroekonomska gibanja, ki so jo pripravili pri fiskalnem svetu, izhaja, da vlada pospešeno zapravlja denar davkoplačevalcev z deljenjem bonbončkov volivcem, kar pa je posebej zaskrbljujoče glede na ohlajanje gospodarske rasti!
Fiskalni svet je v luči javnofinančnih podatkov za prvo četrtletje in sprejemanja proračunov za leti 2020 in 2021 danes spet ocenil, da zahteva krepitev makroekonomskih tveganj večjo previdnost pri vodenju fiskalne politike. Opozoril je, da je pri trenutnih predlogih premalo poudarka na njihovih učinkih za javne finance, predvsem z dolgoročnega vidika. Kot poroča STA, varuh spoštovanja fiskalnega pravila ugotavlja, da statistični podatki za prvo četrtletje letos kažejo na nadaljevanje ciklično ekspanzivne fiskalne politike, ki po njihovi oceni v trenutnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna.
Še lani je država zabeležila presežek, se nam naslednje leto ponovno obeta primanjkljaj?!
Kot izhaja iz publikacije Javnofinančna in makroekonomska gibanja fiskalnega sveta, je še lani v prvem četrtletju saldo sektorja država beležil presežek v višini 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda, letos pa je komaj izravnan. To je v veliki meri rezultat povečanja plač kot posledica dogovora s sindikati in povišanja socialnih transferjev. Glede na globalno ohlajanje gospodarske rasti nam kot izvozno usmerjenemu gospodarstvu kaj hitro preti nepredvidena upočasnitev in na tem področju bi se komaj dosežena izravnanost sprevrgla v primanjkljaj. Kot še opozarja fiskalni svet, večina mednarodnih institucij že niža napovedi gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah, obseg svetovne trgovine se v zadnjih mesecih znižuje, še naprej se slabšajo tudi kazalniki razpoloženja.
Dolg se zaradi ohlajanja rasti znižuje vse počasneje
Dolg sektorja država je bil v prvem četrtletju medletno nižji za 1,4 milijarde evrov. Njegov delež v BDP se je znižal na 67,9 odstotka, k čemur še naprej največ prispevata gospodarska rast in primarni presežek sektorja država, a je njun prispevek zaradi upočasnitve rasti oziroma znižanja presežka manjši kot pred letom. Spomnimo, konec leta 2008, preden smo vstopili v krizo, je javni dolg znašal 8,28 milijarde evrov oziroma 21,8 odstotka BDP.
Vlada brezglavo zapravlja in nadaljuje s ciklično ekspanzivno fiskalno politiko
V prvem četrtletju 2019 se je medletna rast izdatkov sektorja država še okrepila, in sicer za 7,9 odstotka, čeprav so se prihodki povišali zgolj za 7 odstotkov. Kot že omenjeno, je to predvsem na račun višjih socialnih transferjev in višjih plač zaradi decembrskega dogovora s sindikati. Sredstva na zaposlenega so se v prvem četrtletju v povprečju povišala kar za 6,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, ko so se povečala za 2,4 odstotka. Prav tako se je v prvem četrtletju povečalo število zaposlenih v javnem sektorju, in sicer za 1,4 odstotka. To nakazuje na nadaljevanje ciklično ekspanzivne fiskalne politike, ki po oceni fiskalnega sveta v trenutnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna.
Rok Krajnc/Nova24TV
