Piše: Vida Kocjan
Na ministrstvu za zdravje se je zaključil postopek primopredaje. Minister dr. Tadej Ostrc je predstavil celovito oceno vsebinskega ter finančnega stanja, ki ga je prevzel ob začetku mandata. Poudaril je, da ugotovitve predstavljajo izhodiščno bilanco mandata in podlago za spremljanje uspešnosti prihodnjih ukrepov.
Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je dejal, da je bilo ob pregledu stanja ugotovljenih več odprtih postopkov pred Evropsko komisijo in Sodiščem Evropske unije, med drugim postopek glede ureditve lekarniške dejavnosti. Ministrstvo je Evropski komisiji že posredovalo odgovor in se zavezalo k pripravi potrebnih zakonodajnih sprememb, s čimer želi preprečiti nadaljevanje postopka in morebitne finančne posledice za Republiko Slovenijo.
Zamude pri črpanju evropskih sredstev
Pri izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (evropska sredstva) je analiza pokazala, da zaradi zamud in neusklajenosti postopkov pri projektu nove Infekcijske klinike ne bo mogoče v celoti počrpati načrtovanih evropskih sredstev. Namesto predvidenih približno 55 milijonov evrov bo po trenutnih ocenah mogoče počrpati okoli 35 milijonov evrov, to je 20 milijonov manj.
Zaostanki pri izvajanju zakonodaje
Ministrstvo je ugotovilo tudi pomembne zaostanke pri izvajanju zakonodaje. Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest, zato dela zakona v praksi ni mogoče v celoti izvajati. Več kot leto dni se zaradi zakonodajnih sprememb niso izvajali niti izredni strokovni nadzori, zato je ministrstvo že začelo vzpostavljati pogoje za njihovo ponovno izvajanje.
Finančno stanje in 200 milijonov evrov luknje
Največji izziv predstavlja finančno stanje. Ob primopredaji je ministrstvo ugotovilo približno 200 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. Del primanjkljaja izhaja iz nezadostno zagotovljenih sredstev za obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dodatni del pa iz razlike med prevzetimi obveznostmi in razpoložljivimi sredstvi po posameznih proračunskih postavkah.
Bolnišnice v izgubah
Minister za zdravje je predstavil tudi poslovanje javnih bolnišnic, ki so v prvih petih mesecih letošnjega leta skupaj ustvarile 21,7 milijona evrov izgube. Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj do konca leta dosegel med 80 in 100 milijonov evrov. Ministrstvo bo zato od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo pripravo sanacijskih načrtov za stabilizacijo poslovanja, hkrati pa bo pregledalo tudi merila za izplačevanje delovne uspešnosti vodstvom zdravstvenih zavodov.
Trikratno povečanje financiranja nevladnikov in društev
Pregled financiranja je pokazal tudi izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva, ki so se v zadnjih letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Ministrstvo bo preverilo učinkovitost, namenskost in preglednost porabe teh sredstev, so sporočili. Nas pa je zanimalo, katerim nevladnim organizacijam je bilo financiranje povečano; z ministrstva so odgovorili, naj podatke zahtevamo skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Zahtevo smo poslali, in ko bomo prejeli odgovore, jih bomo tudi objavili.
Na povečano financiranje nevladnih organizacij je na omrežju X opozoril tudi zdravnik Rok Ravnikar. Zapisal je, da je 12 milijonov evrov »v naravi enako celotnemu strošku 50 ambulant družinske medicine za celo leto. Te bi celo leto oskrbovale 100.000 (sto tisoč!) pacientov«. Pojasnil je, da ena ambulanta družinske medicine z vsem kadrom, stroški in storitvami ZZZS plača 240.000 evrov na leto. Dodal je, da ostaja brez besed, ko bere o vsotah, ki se delijo po preštevilnih razpisih »za ne vem kaj vse. Po desetine tisočev evrov. Kar predstavljam si te prijave in poročila, tako pogosto obogatena z opisi referenc prijaviteljev v slogu LinkedIna ter z AI-generiranimi poročili o naduspešnih projektih. Medtem ko nam v zdravstvu, kjer dejansko delamo z bolniki, štejejo dobesedno vsako tableto, plenico ali telefonski klic preveč. Da si bomo lažje predstavljali: predlagam, da na vse vsote, razdeljene po razpisih, pogledamo skozi preprosto enoto.«
V javnosti pa je že zaokrožil neuradni seznam prejemnikov za približno enak znesek (12,05 milijona evrov za tri leta, 2026–2028). Objavljen je bil namreč podoben razpis (skupaj 12.049.776 evrov za 3 leta, razdeljen na 92 programov). Omenjeni so nekateri prejemniki, in sicer Legebitra (810.000 evrov za Odziv na HIV), Društvo Šola zdravja (140.000 evrov), Inštitut za nutricionistiko (254.000 evrov za dva programa), Društvo Vesela kuhinja (140.000 evrov za Kuhnapato), DrogArt (za več programov, npr. 157.500 evrov za spolno prenosljive okužbe, 198.000 evrov za zmanjševanje škode zaradi drog, 95.400 evrov za alkohol), ŠENT (280.918 evrov za Varno sobo), Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (264.000 evrov), Inštitut Utrip (264.000 evrov), Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (264.000 evrov), Društvo Projekt Človek (198.000 evrov), Zavod Nora (231.000 evrov za odklop od digitalnih zasvojenosti), Zavod Vozim (231.000 evrov).
Manjši zneski so še za Slovensko karitas, Kralje ulice, UNICEF Slovenija, Planinsko zveza Slovenije itd. Na seznamu so tudi javni zavodi, univerze, fakultete ipd. Ali je imel minister Ostrc v mislih navedene prejemnike, bomo ugotovili po prejemu uradnega odgovora na zahtevo po informacijah javnega značaja. Za nekatere NVO-je ali društva s seznama slišimo prvič.
Dejansko stanje, ne politična ocena
Minister dr. Ostrc je poudaril, da predstavljene ugotovitve niso politična ocena, temveč dejansko stanje ob prevzemu mandata. Cilj predstavitve je zagotoviti transparentno izhodišče za spremljanje prihodnjega dela in odgovornosti.
Minister Ostrc je ob predstavitvi ugotovitev po zaključeni primopredaji izpostavil, da pregled projekta nove infekcijske klinike kaže, da zaradi zamud in neusklajenosti postopkov ne bo mogoče počrpati vseh načrtovanih evropskih sredstev. Po trenutnih ocenah bo za projekt mogoče počrpati 35 milijonov evrov, kar je 20 milijonov evrov manj od prvotnih načrtov.
Eden od komentarjev je bil, da zdravstvo pod Golobovo vlade ni samo zanihalo, kot je to napovedala takratna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, »ampak je potres devete stopnje«.
Prvi ukrepi že stekli
Na ministrstvu so tudi pojasnili, da so prvi ukrepi za sanacijo že stekli. Ministrstvo je imenovalo direktorico agencije za kakovost s polnim mandatom, pripravilo odgovor Evropski komisiji, pospešilo aktivnosti pri projektih iz Načrta za okrevanje in odpornost ter skupaj z vlado sodeluje pri pripravi rebalansa državnega proračuna. Obenem potekajo usklajevanja z ZZZS, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in javnimi zdravstvenimi zavodi o finančni stabilizaciji sistema. Pripravljajo pa tudi organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe.
Temeljni cilj ministrstva ostaja izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev, izboljšanje upravljanja sistema ter zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti javnega zdravstva, so dodali.
Odziv združenja javnih zavodov
Finančne težave javnih zdravstvenih zavodov so posledica večletnega neskladja med stroški izvajanja zdravstvenih storitev in zagotovljenimi sredstvi, ne zgolj tekočega poslovanja, so po predstavitvi poročila ministrstva sporočili iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Glede na napovedi bo združenje po analizi polletnih rezultatov pripravilo podlago za sistemske ukrepe.
Po navedbah združenja se številni javni zdravstveni zavodi že dalj časa soočajo z nakopičenimi izgubami iz preteklih let in likvidnostnimi težavami. Možnosti za dodatne prihranke so po oceni združenja vse bolj omejene. Dodali so, da na letošnje poslovanje javnih zdravstvenih zavodov pomembno vplivajo predvsem učinki plačne reforme in znižanje cen zdravstvenih storitev. Dodatno breme pa predstavljajo tudi kadrovske razmere, saj so dejanski stroški zagotavljanja ustreznega zdravstvenega kadra v številnih primerih višji od sredstev, ki so za to priznana v cenah zdravstvenih storitev.
Napovedujejo, da bodo po prejemu in analizi polletnih poslovnih rezultatov javnih zdravstvenih zavodov pripravili celovito strokovno analizo finančnega poslovanja. Z ugotovitvami bodo seznanili ministrstvo za zdravje in ZZZS. »Cilj je skupaj pripraviti nabor sistemskih ukrepov za finančno sanacijo in dolgoročno stabilnost javnega zdravstvenega sistema ter s tem ohraniti kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenih storitev,« so pojasnili.
Odzivi opozicije in nekdanje ministrice
Do oddaje prispevka ni bilo močnih javnih odzivov iz vrst opozicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) na Ostrčevo predstavitev primopredaje. Valentina Prevolnik Rupel (nekdanja ministrica iz vrst Svobode) se na kritike finančnega stanja, na 200-milijonski primanjkljaj in druge ugotovitve ni javno odzvala.
