Piše: Lucija Kavčič
V več krajih obmejnega območja med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko je od 5. do 15. avgusta potekal festival sodobne umetnosti Hochsommer ali Vrhunec poletja. Osrednja tema letošnjega festivala je bila Premagovanje praznine (Overcoming The Void). Festival so odprli v Pavlovi hiši v Potrni.
Z osrednjo temo je letošnji festival, ki je sicer nastal na avstrijskem Štajerskem leta 2017, letos pa je že drugič zapored potekal tudi v Sloveniji, želel nagovoriti različne vidike praznine – praznega prostora –, notranje izpraznjenosti in odmaknjenosti. Organizatorji festivala temo utemeljujejo z geografskim vidikom pokrajin na južnem Gradiščanskem, vzhodnem avstrijskem Štajerskem in v slovenskih ter madžarskih obmejnih regijah, saj so to precej odročni kraji. »Nekoč strogo nadzorovani obmejni pasovi med vzhodnoevropskimi in srednje- ter zahodnoevropskimi deželami so bili le redko poseljeni, prometne povezave nezadostne, kraji pa posledično osamljeni. Življenje v obmejnih krajih je potekalo v družinskih in majhnih vaških skupnostih, krepilo je povezanost ljudi, vendar so bili zato tudi nehote odmaknjeni in izolirani. Tovrstni vplivi so kljub odprtju meja prepoznavni še do današnjega dne. Družbeno gledano sta bili pretekli dve leti, ki ju je zaznamoval neprostovoljni umik v zasebnost zaradi pandemije, prav leti odmaknjenosti. Ta razvoj ima pozitivne in negativne vidike: po eni strani smo se lahko okrepljeno osredotočali sami nase in na lastni osebnostni razvoj, po drugi strani pa lahko umik v zasebnost povzroči tudi psihične težave,« so o letošnji temi zapisali organizatorji, ki so želeli s pomočjo letošnjega festivalskega gesla »Premagovanje praznine« preseči praznino v obmejnem prostoru, ustvariti nov prostor za čezmejno umetniško ustvarjanje in vzbuditi nov občutek povezanosti in sosedstva.
Odprtje v Potrni
Letošnji festival se je po dveh okrnjenih izvedbah zaradi pandemije covida-19 vrnil v polni obliki. V desetih festivalskih dneh so se na različnih lokacijah zvrstili številni brezplačni umetniški dogodki, od koncertov, razstav, branj in predstav do performansov. Predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša Susanne Weitlaner je ob odprtju festivala povedala, da želi festival pokazati, da se lahko tudi v krajih na podeželju dogaja visoka umetnost ter da v njih ni nič manj kulture kot v mestih. Pavlova hiša v Potrni je namreč že pet let partner tega čezmejnega kulturnega festivala, letos pa je prvič nudila oder za njegovo uradno odprtje, ob čemer je obiskovalce sprejela avstrijska glasbena skupina Masala Brass Kollektiv. Pred tem so pri stari carinarnici v Gornji Radgoni odprli razstavo »Sledi – 1942 – Pregon« avtorjev Verene Gotthardt, Marka Lipuša, Tanje Prušnik in Karla Vouka. Glavna tema razstave je bila prisilna deportacija koroških Slovencev pred 80 leti. Poleg te je bila na Mostu prijateljstva med Gornjo Radgono in Radgono odprta še razstava Uroša Acmana, Julie Cimafiejeve, Petra Koštruna, Marka Lipuša, Lene Trichtel in Karla Zena z naslovom »Brez meja?«, ki so jo ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo sicer že spomladi odprli v graški Mestni hiši. Na programu prvega festivalskega dne v Pavlovi hiši je bila še predstavitev umetniških instalacij Yael Wisznicki Levi in Karla Vouka ter otvoritveni koncert Nikolaja Efendija, koroškega Slovenca, ki sicer živi na Dunaju. V središču letošnjega festivala Hochsommer je bila tudi Ukrajina, sicer pa je bil letos poseben poudarek na projektu na tromeji, ki se v luči trenutne pereče situacije sredi Evrope na različne načine pozicionira čezmejno in v ospredje postavlja združevalno ter premagovalno funkcijo umetnosti. Pri festivalu, ki je trajal do 15. avgusta, je sodeloval tudi grad Grad na Goričkem, inštalacije in razstave, ki so bile postavljene v sklopu festivala, pa bodo v regiji med Muro in Rabo na ogled še do konca poletja.
Vrhunec poletja
Festival Hochsommer so prvič pripravili leta 2017, ko se je osem umetniških iniciativ z jugovzhodne avstrijske Štajerske in južne Gradiščanske prvič združilo pod skupnim imenom Hochsommer oziroma Vrhunec poletja ter poenotilo in združilo razstave, ki so poleti potekale istočasno. Hochsommer je postal velika skupnost 12 stalnih in vedno več gostujočih članov, vsakoletni dogodek pa nepogrešljivo umetniško doživetje, so zapisali organizatorji. Vseh deset festivalskih dni je običajno dobro obiskanih, med obiskovalci pa je največ Avstrijcev, čeprav si organizatorji želijo, da bi festival v kar največji meri pritegnil ljudi z obmejnega območja med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo; zato so tudi zaradi tega letos vsa vabila na dogodke pripravili v kar štirih jezikih, poleg slovenščine in nemščine še v madžarščini in angleščini. Na spletu je dostopna tudi trojezična spletna stran (https://hochsommer.art), na kateri je celoten program festivala.
