Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Tanja Fajon je na novinarski konferenci ponovila svoje stališče, da mora biti Rusija del zahodne varnostne infrastrukture, z njo pa je potrebno najti skupno pot. “Z Rusijo bo treba najti način pogovora in sodelovanja, brez dialoga ni možno reševati svetovnih izzivov,” je dejala na današnji novinarski konferenci. Le nekaj dni pred tem je nekdanji zunanji minister Anže Logar objavil zapis, v katerem o približevanju agresorju piše, da takšne vloge kot nova nestalna članica Varnostnega sveta ZN nikakor ne smemo ponotranjiti.
O tej politični poziciji in tudi sicer o njeni slabo prikriti naklonjenosti režimu v Kremlju smo v preteklosti veliko pisali. Klici k pogajanjem v trenutku, ko se Ukrajina bori za osvoboditev izpod okupatorskega jarma, so v svetovni javnosti razumljeni kot pro-ruska pozicija, saj okupatorju omogoča pogajanje z osvojenim ozemljem ter ga posledično tudi nagrajuje za agresivno imperialno politiko. Politični konsenz zahoda je jasen, Rusija mora biti najprej poražena.
Logar uvodoma piše, da je izvolitev za nestalno članico varnostnega sveta ZN velik uspeh, nato pa nadaljuje, da se po “sladkem” delu kandidature začenja zares. “Zdaj je Slovenija v ligi z velikimi. Igralci, problemi, vložki. Samo čebele in voda ne bodo dovolj. Še posebej, ker smo država konstituence, kjer je Rusija, stalna članica, zanetila agresorsko vojno,” piše Anže Logar.
Poslanec SDS, ki je pred kratkim s somišljeniki ustanovil “Platformo Sodelovanja” pojasnjuje, da je Slovenija utemeljena na miru in zavzemanju za mir. Po tem, ko so se v javnosti pojavila nekatera povsem “nesprejemljiva pisma”, se je v delu javnosti izoblikovalo prepričanje, da zagovarjanje politike miru pomeni biti odprt tudi za vsiljeni mir: “Da lahko zavoljo miru prisluhnemo tudi agresorju. Naj on pove, kaj še potrebuje, da preneha rožljati z orožjem. In bomo to naredili”.
“Ruski mir” ali pravični mir?
Glasovanje o članstvu Slovenije v varnostnem svetu ZN je bilo hkrati tudi glasovanju o zunanjepolitičnem dosegu ruskih idej o pripadajočih sferah vpliva ali o ruskem svetu (ruski mir op. a.). Končni doseg kaže število glasov, ki ga je prejela Belorusija, to je 38 glasov. “Vsi ostali so se opredelili. Za nas. V prvem krogu. Simbolna vrednost tega sporočila je oglušujoča. Na naši strani so vse velesile, razen Rusije. Na naši strani so države vseh kontinentov sveta. Niso taktizirali, ampak so že v prvem krogu glasovali za nas. Upravičiti moramo to zaupanje in z jasno držo dokazati, da smo aktivna, agilna in načelna diplomacija, ki se zavzema za mir.”
Logar nato nadaljuje, da bi bila suboptimalno delo Slovenije v prihajajočem obdobju, ki poleg velikih izzivov, prinašajo velike priložnosti nova napaka. Slovenija bi po njegovem morala iskati priložnosti na področju gospodarskega sodelovanja, krepitve diplomatskih vezi (odpiranje novih tujih ambasad v domovini in odpiranje slovenskih ambasad na tujih trgih.
Bo Fajonova sledila nasvetu?
Na tej točki se torej zastavlja pomembno vprašanje, ali bo zunanja ministrica sledila smelemu nasvetu nekdanjega zunanjega ministra, ali pa se bo lotila iskanja skupnih točk z Rusijo. Njena dosedanja dejanja kažejo nasprotno. Še kot evropska poslanka je nasprotovala hitrejšemu približevanju Ukrajine Evropski uniji, poslanca SD, stranke, ki jo zaenkrat še vodi, v Evropskem parlamentu niso glasovali za deklaracijo, ki je Rusijo označila kot državno sponzorko terorizma, kot tudi niso glasovali za priznanje gladodomora, kot genocida nad Ukrajinci. Več TUKAJ in TUKAJ. Tanja Fajon je tudi vehementno nasprotovala obisku Janeza Janše v Kijevu. Ta danes velja za zgodovinskega, Fajonova pa je po nastopu mandata zunanje ministrice tudi sama odpotovala v ukrajinsko prestolnico, kot številni državniki pred njo, ki so sledili zgledu Janeza Janše, Petra Fiale in Mateusza Morawieckega.
Socialni demokrati so nato tudi v Državnem zboru glasovali proti resoluciji o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Glasovala je proti resoluciji, saj naj bi ta “kaznovala” celoten narod. Kasneje so sicer Socialni demokrati predlagali Deklaraciji o spominu na množičen poboj z lakoto – genocid v Ukrajini, ki je bila izglasovana, v očitnem nasprotju, ki ga predstavljata poslanca iste stranke v Evropskem parlamentu.
