Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
24. maja je predsednik vlade nagovoril poslance in poslanke. Potrjevali so rebalans proračuna, ki je temeljil na optimizmu predsednika vlade, da bosta Evropa in Slovenija ohranili dobro gospodarsko kondicijo. Ta optimizem je najprej izrazil oktobra lansko leto, ko se je sprejemal proračun in še konec maja letošnjega leta, ko se je sprejemal rebalans tega proračuna. Malce več kot dva tedna po optimističnih napovedih so uradni podatki tukaj: evro območje je zdrsnilo v tehnično recesijo.
“Danes imamo pred sabo rebalans, ki je ne samo potrdil optimizem, ki sem si ga upal oktobra lani javno napovedati, ampak je v resnici še boljši,” je konec maja dejal predsednik vlade Robert Golob in dodal, da v Sloveniji in v Evropi ni recesije, da je bil energetska kriza uspešno obvladana, pa tudi, da naj bi se proračunski primanjkljaj s predlogom rebalansa zmanjševal.
O obvladovanju slovenske draginje smo že veliko pisali. Med kurilno sezono so ekstremno visoke cene pognale ljudi na ulice. Številni z nizkimi prihodki so morali izbirati med hrano in ogrevanjem. Nekateri so poklicali v oddajo “Kdo vam laže”. Da so cene hrane previsoke je predsednik vlade priznal pred kratkim. Uvedel bo ukrep nadzorovanje celotne prehranske verige in tako izvajal pritisk na akterje v sistemu. Številni so prepričani, da ukrep ne bo deloval, kot tudi ni delovala spletna stran, ki je spremljala cene osnovnih živil.
Dodatno poglabljanje recesije v Evropi bi skoraj zagotovo še dodatno obremenilo že tako pretirano optimističen proračun. Zmanjšano povpraševanje po slovenski izdelkih in storitvah v tujini bi imelo za posledico zmanjšane proračunske prihodke in zmanjšano sposobnost države za uvajanje izrednih ukrepov za lajšanje draginje, v kolikor bi se ta še poglabljala.
Nemčija v recesiji, Poljska z robustno rastjo
Eurostat je maja še poročal o 0,1 odstotni rasti evrskega gospodarstva v prvem trimesečju. Nato je Nemčija poročala, da je vstopila v tehnično recesijo. V prvih treh mesecih se je na četrtletni ravni gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka. K skrčenju gospodarstva je v največji meri prispevala visoka inflacija in visoke obrestne mere, kar skupaj zmanjšuje povpraševanje. Najhujše padce gospodarske aktivnosti so sicer zabeležili na Irskem, Nizozemskem in v Litvi.
Vse države se ne soočajo z ohlajanjem gospodarstva. Poljska beleži robustno rast 3,8 odstotka, glede na prejšnje trimesečje, sledi ji Luksemburg (+2 odstotka) in Portugalska (+1,6 odstotka).
Je Slovenija pripravljena na recesijo v Nemčiji?
Po tem, ko je nemški statistični urad Destatis objavil vest o zdrsu v recesijo je poslanec SDS Andrej Kosi na vlado naslovil poslansko vprašanje, ki se je nanaša na pripravljenost Slovenije na recesijo v Nemčiji. Ta je namreč naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Na vlado je naslovil naslednja vprašanja:
-
- Ali se Vlada Republike Slovenije zaveda resnosti situacije, ki je povezana z recesijo v Nemčiji?
- Ali je Slovenija pripravljena na posledice recesije v Nemčiji?
- Kakšne ukrepe bo Vlada Republike Slovenije sprejela za ublažitev vpliva recesija v Nemčiji na slovensko gospodarstvo?
- Kakšne ukrepe bo Vlada Republike Slovenije pripravila za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva?
- Ali bo Vlada Republike Slovenije pripravila predlog zakona za razbremenitev obdavčitve plač.
