Avtor: M. M.
Napadi slovenske levice na aktualno slovenske vlado se nadaljujejo. Ko opoziciji vlade ni uspelo spodkopati na domačih tleh, so dogajanje preselili na bruseljski parket. Tam smo tako lahko pred časom sledili razpravam, ki so v evropskem parlamentu na pobudo nekaterih slovenskih poslancev potekale v zvezi s stanjem pravne države v Sloveniji, A čeprav Sloveniji ne morejo dokazati očitanega, ne odnehajo. Tako je v teh dneh v Slovenijo prišla preiskovalna misija evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG). Pred obiskom v Sloveniji smo se o tem pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc, članico Evropske ljudske stranke, ki ji pripada tudi Slovenska demokratska stranka.
DEMOKRACIJA: Gospa Tomčeva, preiskovalno misijo bo vodila nizozemska poslanka Sophie in ’t Veld, znana po svoji obsedenosti z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbánom. Njena najnovejša obsedenost pa je slovenski premier Janez Janša. Samo predstavljamo si lahko medijski pomp, ki ga bodo spet povzročali levi slovenski mediji na čelu z RTV Slovenija. V delegaciji boste kot članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) sodelovali tudi vi. Katere pomembne informacije bi morali imeti Slovenci pred tem obiskom?
Tomčeva: Gre za podskupino odbora LIBE, ki je nastala po umoru malteške novinarke Daphne Caruana Galizia z Malte in Jana Kuciaka iz Slovaške. Prvotno je bila ustanovljena le za čas preiskave teh primerov, nato pa je predsednici skupine Sophie in’t Veld uspelo mandat podaljšati z namenom spremljanja aktualnih groženj demokraciji in pravni državi v državah članicah. Celotno skupino sestavlja 16 poslancev, po dva iz vsake politične skupine ne glede na njeno velikost. Že to je nenavadno, saj se po navadi upošteva uravnoteženost. Tako ima npr. v DRFMG enako moč ekstremna levica, ki ima v evropskem parlamentu 39 članov, kot EPP, ki pa šteje 179 članov. Delovanje skupine je dokaj nepregledno. Glede na to, da je to uradna skupina evropskega parlamenta, ki naj bi bil zgled demokratičnosti, trasparentnosti in pravne urejenosti, je to precej nenavadno.
DEMOKRACIJA: Kako to, da je bil ta obisk sploh potrjen? Najbrž je za to potrebno kakšno soglasje.
Tomčeva: Pri glasovanju o tem, ali se misija izvede ali ne, EPP ni imela dovolj podpore. Kadar je treba napasti desno vlado, nam tudi tiste stranke, ki so sicer pogosto na naši strani, ko gre za glasovanja, obrnejo hrbet. V tem primeru se je prekrilo več stvari. Prvič, slovenski evropski poslanci so bili in so še pripravljeni blatiti svojo državo, jo prikazati v povsem drugačni luči, kot je dejansko stanje, in brez zadržkov širiti lažne novice. Skratka, delovati po scenariju, ki nam je dobro znan tudi iz domače politike in kjer cilj upravičuje sredstva. Drugič, evropska levica je dobila priložnost, da napade še eno desnosredinsko vlado in tako okrepi svoj položaj. Manj kot je desnih vlad v EU, bolje zanje. In tretjič, in ‘t Veldova ima tudi osebne politične ambicije, da bi zamenjala dosedanjega predsednika in prevzela vodenje poslanske skupine ReNew, zato ji ta misija in čim bolj odmevni napadi tudi osebno koristijo pri prepoznavnosti.
DEMOKRACIJA: Koliko jih prihaja v Slovenijo? Kako bo potekal obisk?
Tomčeva: Ne vem še, koliko kolegov se bo obiska udeležilo, po navadi po eden iz vsake skupine. Če bo tudi tokrat tako, to pomeni največ sedem. Prav tako še ni znano, kakšen je končni scenarij obiska in s kom se bo skupina pogovarjala. Veliko je še nejasnosti. Vse je zelo skrivnostno, tudi način izbiranja sogovorcev.
DEMOKRACIJA: Je ta skupina strokovna ali politična?
Tomčeva: Seveda je politična, saj so poslanci politiki. Čeprav je v zvezi s tem obiskom še veliko neznank, pa je povsem jasno, da gre za politično motiviran obisk, ki je del načrtne in skrbno pripravljene politične kampanje proti slovenski vladi. Ko je postalo jasno, da se je Marjan Šarec močno uštel pri napovedi o predčasnih volitvah in so kulovcem vsi poskusi, da bi dosegli padec Janševe vlade, propadli, so začeli napadati prek mednarodnih linij. Tudi v evropskem parlamentu so našli nekaj poslancev, ki so komaj čakali priložnost, da lahko dvignejo svojo politično prepoznavnost in sodelujejo v tej igri.
DEMOKRACIJA: Nekakšna kampanja nacionalnih strank v evropskem parlamentu torej?
Tomčeva: Seveda. Pa ne samo v primeru Slovenije, tudi druge države se soočajo s podobnimi težavami. Govorim o Romuniji, Madžarski, Poljski, velikokrat je v zadnjem času omenjena Avstrija. To so države, ki so tudi največji trn v peti in ‘t Veldovi. V Bruslju se konstrukti iz omenjenih držav obravnavajo, premešajo, posplošijo in tako prilagojeni prek medijev, ki jih pograbijo z odprtimi rokami, izvozijo nazaj v državo, iz katere so prišli. Z jasnim namenom, da, po navadi prav v času pred volitvami, škodujejo vladi, ki je na oblasti. V Romuniji bodo imeli že tretje volitve v enem letu in v času kampanje je o tej državi v evropskem parlamentu največ govora.
DEMOKRACIJA: Kaj je cilj obiska? Bo skupina v dveh dneh res lahko ugotovila dejansko stanje?
Tomčeva: Cilj tega političnega projekta ni, da bi ugotovili dejansko stanje, ampak da bi čim bolj škodovali tej vladi. To je treba vedeti, ko nam bodo skušali prek dnevnih poročil na osrednji in komercialnih televizijah prodati zgodbo o poskusu podrejanja medijev s strani aktualne vlade. Obisk DRFMG je hkrati eden od korakov pri pripravi resolucije proti neki državi, ki se nato obravnava v evropskem parlamentu. To ne bi bila ne prva ne zadnja resolucija, doslej jih je bilo že več. Sliši se sicer zelo pomembno, vendar resolucija sama po sebi nima nobene moči.
DEMOKRACIJA: Kakšen pa je po vašem mnenju ugled Sophie in ’t Veld v evropskem parlamentu?
Tomčeva: Mogoče se nisem pogovarjala s pravimi poslanci, ampak s tistimi, s katerimi sem se, o njej nimajo ravno najboljšega mnenja. Med tistimi, ki jo poznajo, velja za precej problematično in pretirano ambiciozno. Je pa napačno prepričanje, da jo vsi poznajo. Ravno zadnjič sem se pogovarjala s kolegico, s katero sva skupaj potovali v Bruselj, in ob omembi Sophie in ‘t Veld je začudeno vprašala, kdo je to.
DEMOKRACIJA: To potem pomeni, da jo mogoče Slovenci bolje poznamo kot evropski poslanci?
Tomc: Ne, ne. Morda so nekateri že slišali za to ime, ker ji naši mediji namenjajo veliko pozornosti. Je pač oseba, ki kulovcem pomaga rušiti vlado in zato jo mediji izkoriščajo v tej igri. Pričakujem, da bo tudi glede tega obiska v Sloveniji velik rompompom. V Bruslju za to ne bo vedel nihče, razen tistih nekaj poslancev, ki bodo v misiji.
DEMOKRACIJA: Bo torej to še ena izpolnjena naloga za Sophie in ‘t Veld?
Tomčeva: Ja, seveda. Sophie in ‘t Veld želi spodnesti svojega šefa na položaju vodje skupine. Poleg tega tudi na Nizozemskem, v državi, iz katere prihaja, poteka napet politični boj. S svojim delovanjem v evropskem parlamentu in ‘t Veldova svojim domačim volivcem skuša dokazati, kako bojevita in uspešna je. Na neki način torej nagajanje drugim državam izrablja za svojo promocijo.
DEMOKRACIJA: Kje skupina DRFMG dobiva informacije? Te bi morale biti za tako poglobljeno področje res zanesljive in celostne.
Tomčeva: Res je, morale bi biti, pa žal niso. So zelo enostranske in omejene. Seveda je težko trditi, katere osebe so vključene, a če poslušamo naše kolege, kaj govorijo doma, in potem primerjamo s tem, kar govorijo evropski poslanci, ki sicer ne vedo prav veliko o Sloveniji, potem pač ni mogoče sklepati drugače kot tako, da so informatorji oni. Recimo nemška poslanka iz vrst socialnih demokratov, stranke Tanje Fajon, je izjemno napadalna. Ivo Vajgl, nekdanji evropski poslanec ReNew, se je celo sam pohvalil, da informira Sophie in ‘t Veld. Videli smo tudi njen televizijski nastop z levim ekstremistom Blažem Zgago, ki se zelo rad udeležuje dogodkov, kjer je treba pljuvati po slovenski vladi.
DEMOKRACIJA: Ko je marca letos v evropskem parlamentu potekalo prvo zaslišanje delovne skupine o situaciji v Sloveniji, smo se mnogi, ki smo prenos spremljali po službeni dolžnosti, čudili, kako so nekateri evropski poslanci spraševali zadeve, ki niso imele smisla. Tudi vi ste dejali, da so nekateri kolegi narobe brali s »plonklistkov«. Tako je eden od poslancev trdil, da vlada Janeza Janše prek javne RTV plasira informacije in s tem indoktrinira prebivalstvo. Na zaslišanju je laži trosil tudi univerzitetni profesor dr. Marko Milosavljević. Poslanci, ki se bodo misije udeležili, bodo s seboj imeli tudi gradivo, ki ga je pripravil eden od uradnikov evropskega parlamenta. Kaj piše v tem pamfletu, kot ga vi imenujete?
Tomčeva: Zaslišanje je bila res prava komedija za javnost. Vendar se poslanci, ki so brali s ploklistkov, niso preveč sekirali. Tudi ko so s kakšno trditvijo povsem zgrešili, si tega niso vzeli k srcu. To moramo razumeti. Oni so svoje povedali, vstali in šli na kavo. Za svoje politične trditve ne nosijo nobene odgovornosti. Samo predstavljajte si, kaj vse so zmožni izreči poslanci v slovenskem parlamentu. No, v evropskem ni nič drugače.
Če pa govorimo o gradivu, tako imenovani poglobljeni analizi o položaju demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Sloveniji, pa je to škandal, kaj si privošči evropski parlament. Povsem nekredibilno, enostransko, zavajajoče, nestrokovno, nekonsistentno in še bi lahko naštevali. Informacije so zbrane izključno na podlagi levih virov: Blaža Zgage, Marka Milosavljevića, Igorja Kadunca. Resnično obup od prve do zadnje strani.
DEMOKRACIJA: Nam lahko poveste kaj o ozadju priprave tega obiska, ste bili udeleženi tudi pri organizacijskih pripravah?
Tomčeva: V moji pisarni smo se trudili priprave spremljati od blizu, a smo žal prejeli le predloge scenarijev, ki so jih poslali uradniki, s katerimi smo v dobrih odnosih. Organizacija misije je bila popolnoma nepregledna, kljub večkratnim prošnjam nismo dobili nobenih uradnih podatkov o poteku misije in o predlogih vabljenih gostov. Ko smo končno prejeli prvi seznam, smo bili zgroženi. Seznam gostov je bil popolnoma neuravnotežena, vabljeni so bili le najbolj prepoznavni slovenski radikalni medijski akterji, tudi kvazi novinarji, aktivisti, ki so pravzaprav družbenopolitični delavci v službi leve politike. Ko smo z namenom, da bi naredili misijo bolj uravnoteženo, predlagali svoje kandidate dr. Avblja, dr. Tomšiča, dr. Možino, dr. Turka in nekatere druge ugledne novinarje, pravnike, strokovnjake, je bil odgovor, ki smo ga dobili, kup prečrtanih imen, ki naj ne bi bila sprejemljiva za skupino. Zakaj ne, če hočejo izvedeti dejansko stanje in resnico?
In podvprašanje. Kako lahko člani skupine, pravzaprav njena predsednica, ki ne poznajo ljudi v Sloveniji, vedo, kdo je kdo? Na podlagi česa so odločili, da nekatera predlagana imena ne morejo sodelovati v pogovorih? Jasno je, da je seznam predlaganih oseb šel v roke nekomu od Slovencev – prišepetovalcev skupini; ta je v imenu skupine naredil nabor, kdo je lahko povabljen in kdo ne. Vnaprej so zavrnili posameznike, ki bi lahko predstavili plat zgodbe, ki jim ni všeč.
DEMOKRACIJA: Oni sami torej ne zasledujejo načela svobode govora? Na misiji želijo le potrditev svoje trditve? Kdo stoji za temi odločitvami političnih skupin?
Tomčeva: Temu ne bi rekla svoboda govora, gre le za uravnoteženost. Če bi predstavniki skupine dejansko želeli izvedeti, kakšno je realno stanje v Sloveniji, bi sprejeli ljudi, ki smo jih predlagali kot sogovorce. Z zavrnitvijo so jasno pokazali, da se bojijo kogarkoli, ki bi jih lahko presenetili in povedal nekaj, česar ne bi več mogli pomesti pod preprogo. Nekaj, kar ni v skladu z njihovimi vnaprej dogovorjenimi cilji misije.
DEMOKRACIJA: Že pred poletjem so štirje evropski poslanci politične skupine Zelenih v sklopu neuradne misije obiskali Slovenijo. Kaj pa to pomeni? Po njihovi misiji ste jim tudi pisali in jim posredovali informacije o realnem stanju v Sloveniji. Je kdo stopil v stik z vami?
Tomčeva: Ne, nihče. Moja ocena je, da so si ti poslanci preprosto želeli izleta v našo prelepo Slovenijo. Z njihovega obiska ni nobenih rezultatov. Nič. Tišina.
DEMOKRACIJA: Je res, da se v parlamentu veliko ukvarjate s Slovenijo? Je res Slovenija tako velik problem ali imajo tudi druge države težave z vladavino prava ali pa z medijskim prostorom? Gre navsezadnje res samo za politične točke in ambiciozno agendo, da bi uničili konservativno politiko v Evropi?
Tomčeva: V zadnjem času je res nekaj več govora o Sloveniji, vendar ne zaradi očitanih težav z vladavino prava, temveč zaradi uspešnega slovenskega predsedovanja. V času, ko vstopamo v drugo polovico predsedovanja, mi je že več kolegov čestitalo. Pravijo, da nam gre zelo dobro od rok. Naši ministri dosegajo uspehe, to v Bruslju odmeva. Kar zadeva vladavino prava in Slovenije, pa se s tem ukvarjajo izključno nekateri slovenski poslanci, skupina Sophie in’t Veld in nekateri drugi, ki jih ti uspejo prepričati.
Vseeno pa se moramo zavedati, da je Slovenija majhna in z vidika Evropske unije neproblematična država. Imamo dobre gospodarske kazalnike, nizko brezposelnost, tudi naš načrt za okrevanje je bil eden od prvih potrjenih. To so rezultati, ki štejejo. Zakaj bi se torej ukvarjali z nami več, kot je treba?
DEMOKRACIJA: Kaj pa v politični skupini ELS? Ali so poslanci seznanjeni z realnim stanjem, želijo več informacij, ali se naslanjajo na medijska poročila?
Tomčeva: Moram reči, da je v teh dveh letih poznavanje stanja v Sloveniji med kolegi iz politične skupine vseeno nekoliko napredovalo. Ne bi trdila, da je poznavanje zelo dobro, a trudimo se, da bi jim predstavili realno sliko. Seveda nam pri tem tudi z uspešnim vodenjem Sveta Evropske unije pomaga slovenska vlada. Prav gotovo se je možnost, da Slovenijo predstavimo bolj podrobno, v času njenega predsedovanja precej povečala.
DEMOKRACIJA: Kaj vi osebno pričakujete od misije DRFMG v Sloveniji? Kakšni bodo sklepi?
Tomčeva: Zagotovo bodo zaskrbljeni. (Smeh) Najbrž bodo ugotovili, da je nesprejemljivo, da bi se stanje medijske svobode poslabšalo. Prav tako bodo ugotovili, da mora vlada takoj poskrbeti za financiranje STA in nemudoma imenovati evropska tožilca. Ne bodo pa ugotovili, da je nesprejemljivo, da se na naših ulicah odvijajo nasilni protesti, da protestniki grozijo s smrtjo, da napadajo predsednika vlade, da rišejo kljukaste križe na fasade. Prav tako ne bodo ugotovili, da je koncentracija medijev v rokah levih tajkunov nenormalna in vsak dan večja, tudi ne, da imamo velike težave pri vladavini prava, ki pa nimajo zveze s sedanjo vlado, ker izvirajo iz prejšnjega sistema.
Tukaj pa resnično potrebujemo pomoč evropskih institucij. Želimo si, da evropske institucije ne bi samo štele, koliko računalnikov imajo na nekem sodišču, ampak da bi nam pomagale preoblikovati sistem v takšnega, ki bi vlival zaupanje v pravično in pošteno sojenje. Državljani namreč ne razumejo, kako je lahko ob gori dokaznega gradiva za kriminalna dejanja nekdo še vedno na svobodi, in na drugi strani, kako za primer, ko je 27 padlih tožb nekomu uničilo kariero, nihče ne odgovarja. Evropske institucije potrebujemo, da nam pomagajo k neodvisnemu sodstvu. Žal se in ‘t Veldova raje ukvarja s tviti predsednika vlade kot z resničnimi primeri kršitve pravne države v Sloveniji. Precej žalostno, ampak to je kar dobra primerjava za domet te skupine.
DEMOKRACIJA: Tudi vi boste del misije. Kaj lahko naredite?
Tomčeva: Res je. V zvezi s tem je bilo precej zapletov, iz katerih je jasno izhajalo, da moja navzočnost v misiji ni zaželena. To je priložnost, da bom lahko postavila tudi kakšno vprašanje, ki ga nihče drug ne bi, ker pač ne pozna razmer. Verjamem, da bo to za druge pomenilo kar precejšnjo zadrego. Prepričana pa sem, da bodo člani delegacije doživeli kakšen hladen tuš sogovorcev, ki jim bodo predstavili drugo plat zgodbe, o kateri sicer nočejo slišati.
Biografija
Romana Tomc je bila v evropski parlament prvič izvoljena na volitvah leta 2014. Je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Imenovana je bila za podpredsednico delovne skupine za gospodarstvo in okolje v politični skupini Evropske ljudske stranke. Izbrana je bila tudi za vodjo slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu. Svoje delo na socialnem področju, še posebej na področju demografije, dopolnjuje tudi v Sloveniji, kjer je predsednica Strateškega sveta za socialno politiko, ki deluje v okviru Vlade RS.
Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija!
