Piše: Bogdan Sajovic
Največja skrb evropskega volivca je gospodarsko stanje, takoj za tem pa množične migracije. Paradni konj globalistov − zelena agenda − komaj koga zanima. Večina Evropejcev jo pravzaprav vidi kot negativno politiko, ki uničuje evropsko gospodarstvo.
Deset dni pred evropskimi volitvami je največja nemška finančna hiša Alianz naročila anketo, da preveri razpoloženje evropskih volivcev nasploh in nemških še posebej.
Anketa je pripeljala do šokantnega rezultata; le 29 odstotkov Nemcev v zdajšnjih razmerah vidi članstvo Uniji kot pozitivnega.
To razpoloženje temelji predvsem na zaskrbljenosti glede gospodarskega stanja. Analiza ankete kaže, da še nikoli v novejšem času ni bila javnost v Nemčiji bolj zaskrbljena, celo obupana, zaradi gospodarskega stanja države, kot je danes. Ta čas »mračno razpoloženje« v Nemčiji je večje, kot je bilo denimo med finančno krizo 2007, med pandemijo covida ali med gospodarskim šokom zaradi ruske invazije na Ukrajino.
V tradicionalno negativistični Franciji je podpora članstvu v Uniji še bolj temna. Le eden od petih Francozov vidi članstvo v Evropski uniji kot pozitivnega.
Glavna skrb Evropejcev je gospodarstvo
Glavna skrb volivcev EU ta čas je gospodarstvo. Naraščajoča inflacija, rast cen hrane, stanarin in energije, padec gospodarske rasti, izginjanje delovnih mest so prioritete za več kot polovico nemških (in tudi evropskih volivcev). Večina anketiranih meni, da se mora Evropska komisija v prvi vrsti posvetiti obnovi gospodarstva, če hoče, da Unija obstane. To pomeni reindustrializacijo namesto globalne trgovine in selitve industrije zunaj Evrope. Prav tako volivci zahtevajo, da se zmanjša odvisnost članic EU od uvoza surovin, blaga in tehnologije iz držav nečlanic − Kitajske, Rusije, Indije …, a tudi iz ZDA.
Medtem ko je glavna skrb volivcev Unije gospodarstvo in za njim migracije, pa je paradni konj vrha EU »zeleni prehod«. Glede na omenjeno anketo je za volivce zelena agenda komajda na radarju, le petini je do nje vsaj toliko mar, da so jo omenili, in še ti ne kot najpomembnejše prioritete. To je še en dokaz, kako odtujen od evropskega volivca je zdajšnji politični vrh v Bruslju, da o evrokraturi niti ne govorimo.
Na pomolu je konservativni preobrat
Enak trend opažajo tudi mnoge druge anketne hiše, ki v zadnjem obdobju izvajajo meritve javnega mnenja. V Evropi se dogaja velik konservativen preobrat, saj po vsem sodeč volivci zavračajo bruseljsko globalistično agendo, ki jo krivijo za degradacijo svojih držav, za razpad gospodarstva, poplavo migrantov in uničevanje tradicij in kulture, skratka, za uničevanje evropske civilizacije same.
Anketno podjetje Tyson Group je za »EU-US Forum« izvedla anketo v več zahodnoevropskih državah − Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v Italiji in na Portugalskem, se pravi štirih ustanovnih članicah EGS in peti, ki je pristopila pred več kot štiridesetimi leti. Rezultati ankete so blago rečeno katastrofalni. Manj kot tretjina anketiranih meni, da gre Unija v pravo smer. Najbolj so kritični na Nizozemskem, kjer samo 24 odstotkov anketiranih podpira zdajšnjo usmeritev Evropske unije.
Kot tudi pri prej omenjeni anketi anketa Tyson Group razkriva, da je gospodarsko stanje najpomembnejša tema za evropske volivce. Devetinpetdeset odstotkov Francozov in Portugalcev, 54 odstotkov Italijanov, 49 odstotkov Nemcev in 48 odstotkov Nizozemcev meni, da je njihovo osebno finančno stanje in blaginja nasploh letos slabše od lanskega leta. Krivec za to pa so evropske regulacije in predvsem previsoka obdavčitev in dajatve, ki so posledica sledenja nacionalnih vlad tem regulacijam.
Še nikoli v novejšem času ni bila javnost v Nemčiji bolj zaskrbljena zaradi gospodarskega stanja države, kot je danes.
Uničujoče regulacije
Seveda so prav vse evropske regulacije tiste, ki dvigujejo cene energentov v nebo, uničujejo evropsko industrijo in silijo podjetja, da bodisi zapirajo vrata obratov, bodisi selijo proizvodnjo na druge celine. Ob industriji je evropski vrh z vsiljevanjem zelene utopije ohromil tudi evropski energetski sektor in napravil Evropo odvisno od energentov iz zunajevropskih držav, ki seveda lahko diktirajo svoje cene, s čimer je sklenjen krog siromašenja naše celine in njenih prebivalcev.
Globalistične elite prek svojih hlapcev v vrhu Unije pa izvajajo tudi napad na evropsko kmetijstvo, ki ga skušajo uničiti in narediti Evropo, ki je bila vedno izvoznik hrane, dejansko odvisno od uvoza tudi na živilskem področju. Pri kmetijstvu gre še za posebno v nebo vpijoč primer hinavščine, saj pretirane, celo nerazumne bruseljske regulacije lomijo evropsko kmetijstvo, hkrati pa podpirajo uvoz hrane iz držav, kjer tovrstnih regulacij še za mar nimajo. Ni čudno, da smo priča pravemu kmečkemu uporu v evropskih državah, zahtevah po nacionalni samooskrbi, zaradi česar tudi ni čudno, da je osupljivo velik delež anketiranih podprl izjavo: »Vzpostaviti moramo znova domačo pridelavo hrane in spodbujati kmetovanje znotraj naših meja.« Po anketi se je s to izjavo strinjalo kar 89 odstotkov Portugalcev, 85 odstotkov Nemcev in Francozov, 74 odstotkov Italijanov in 72 odstotkov Nizozemcev.
Škodljive množične migracije
Takoj za gospodarstvom je največji problem za evropske volivce vprašanje migracij. Deloma tudi zato, ker se množične migracije povezujejo s problemom ekonomije. Vsem trditvam navkljub migranti ne prinašajo ekonomskega razcveta, kot lažnivo zatrjujejo zagovorniki množičnih migracij. V evropskem gospodarstvu se zaposli le majhen odstotek migrantov in njihov prispevek k evropskemu gospodarstvu je zanemarljiv. Edini, ki imajo ekonomsko korist od migracij, so tihotapci ljudi in nevladniki, ki se pasejo na proračunih, tako kot se pase na proračunu tudi velika večina migrantov. Že v času ekonomske blaginje je takšno odlivanje denarja komajda vzdržno, v kriznih časih pa je uničujoče. Za nameček pa množične migracije povzročajo še naraščanje kriminala ter priliv versko-političnih radikalcev in celo teroristov. Migracije torej rušijo red, varnost in socialno kohezijo v članicah Evropske unije. Zaradi tega se več kot tri četrtine vprašanih Nemcev, Francozov, Nizozemcev in Portugalcev strinja z zahtevo, da države Evropske unije uvedejo strožji nadzor na mejah, da bi zmanjšale poplavo nezakonitih migrantov, ki prihajajo v Evropo. Italijani so nekoliko bolj popustljivi, saj se jih z zgornjo zahtevo strinja »le« 63 odstotkov.
Volivci zavračajo bruseljsko globalistično agendo, ki jo krivijo za degradacijo svojih držav.
Potreben je močan obrat v desno, da se rešimo levo liberalne navlake
Seveda pa skušajo globalistični hlapci − tako tisti na nacionalni ravni kot tudi tisti v Bruslju − utišati vsakršno kritiko svoje uničujoče politike, zato pod pretvezo »boja proti sovražnemu govoru« uvajajo cenzuro. A volivci so spregledali njihove nakane in zato več kot polovica anketiranih meni, da jim skuša politična elita omejiti svoboščine in uzakoniti cenzuro.
Vse naštete škodljive politike v evropskem parlamentu podpirajo levičarji, zeleni in levi liberalci s podporo brezhrbteničnih ali oportunističnih kvazidesničarjev. Zaradi tega v anketah kaže, da bodo leve, liberalne in kvazidesne stranke utrpele izgube. Upajmo, da bodo te izgube zadosti velike, da bo oblast prešla v roke desnih strank in se Evropa končno začne čistiti levo liberalne navlake, ki uničuje našo celino.
