Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni reviji Demokracija smo pod drobnogled vzeli leto dni delovanja Golobove levičarske vlade. V vladnih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica so pričakovano z »opravljenim delom zadovoljni«, manj v opoziciji, kjer dosežkov vlade ne vidijo, rezultati, ki jih ta izpostavlja, pa so po mnenju SDS in NSi posledica dobro zastavljenih temeljev prejšnje vlade.
V odsotnosti kakršnihkoli pozitivnih rezultatov leva vlada predvsem izključuje, kadrovsko čisti, odpira kulturni boj in ideološke teme, na kar v naši reviji redno opozarjamo. Po mnenju prejšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janše je za nami »leto izgubljenih priložnosti, bohotenja birokracije in antireform, še posebej ko gre za razbremenitev plač ali padanje standarda upokojencev«. Po njegovih besedah je zadnje leto simbolno tudi leto »vračanja v Jugoslavijo in obujanja zloveščega duha državljanske vojne«, politično gledano pa tudi »padanja mask«.
Janša pa ob tem vsaj na videz nekoliko cinično upa, da bo sedanja vladajoča koalicija zdržala dovolj dolgo, da bo večina tistih, ki se ne udeležujejo volitev, sposobna videti razliko med »tem, kar je danes, in tem, kar je bilo v času naše vlade, še posebej ko pogledajo v denarnice, in se nato zrelo odločiti«. V preteklosti se je namreč vse prevečkrat dogajalo, da so bile desnosredinske vlade pod Janševim vodstvom prisiljene na hitro reševati državo, potem ko so jo leve koalicije, ki so razpadle, spravile v težko situacijo ter je niso bile sposobne potegniti iz krize. Za to pa so desnosredinske stranke tako po drugi (od 10. februarja 2012 do 27. februarja 2013) kot tretji Janševi vladi (od 13. marca 2020 do 1. junija 2022) na državnozborskih volitvah plačale visok »davek«, saj so morale sprejemati med volivci nepriljubljene ukrepe. Podobno slabo nagrajene so bile tudi stranke koalicije Demos, ki so v letih 1990–1992 sestavljale prvo demokratično vlado in so Slovenijo osamosvojile. Tokrat pa obstaja strateški razmislek, da je najbolje vladajočim pustiti, da se do konca razgalijo s svojo očitno nesposobnostjo …
Seveda pa še danes odmeva škandalozna odločitev ustavnega sodišča v primeru novele zakona o RTV Slovenija. Po novem je, kot smo opozorili že v prejšnji številki revije Demokracija, Golobu uspelo s pomočjo medijev, vplivnih omrežij iz ozadja in politično-mafijskih pritiskov podrediti si še slovensko ustavno sodišče. To je (v resnici le štirje sodniki od devetih) nedavno na sporen način preklicalo svoj sklep o začasnem zadržanju izvajanja dela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejelo (pet sodnikov od devetih) 16. februarja letos. Pri tem je povsem jasno, kot je opozoril v svojem ločenem odklonilnem mnenju ustavni sodnik dr. Rok Svetlič, da Ustavno sodišče Republike Slovenije nima podlage za tako odločitev niti v slovenski ustavi niti v zakonu o ustavnem sodišču ali v kakem drugem zakonu. Se pravi, da smo priča dobesedno ustavnem udaru! Napadu na pravno državo! Na vladavino prava!
A s tem je, še preden je ustavno sodišče dokončno vsebinsko odločilo o sporni noveli zakona o RTVS, slednja že začela veljati. In tako smo v ponedeljek lahko gledali prvo bizarno sejo novega sveta RTV Slovenija. Slednjega po novem sestavlja 17 svetnikov, ki jih je pod pretvezo t. i. civilne družbe, nevladnih organizacij itd. nastavila vladajoča leva koalicija. Praktično soglasno so svetniki za predsednika sveta izvolili levičarskega aktivista Gorana Forbicija (direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS), za njegovo namestnico pa generalno sekretarko Društva novinarjev Slovenije Špelo Stare, to je predstavnico društva, ki je znano po tem, da predstavlja izključno interese levičarskih novinarskih aktivistov in prek njihovega »novinarskega častnega razsodišča« redno obračunava z drugače mislečimi novinarji.
No, ob tem obstajajo tudi pozitivne zgodbe oziroma dogodki. Nedvomno je bil tak v Škocjanu na Dolenjskem, kjer se je v soboto zbralo več tisoč podpornikov televizije Nova24TV in revije Demokracija, to je tistih, ki si želijo videti, slišati in prebrati tudi drugo plat zgodbe. Demokratov, ki želijo izvedeti resnico in ne pristajajo na to, da bi jim dominantni levičarski mediji »prali možgane«, kot so to počeli preteklosti in žal v številnih primerih še danes. Drage gledalke in gledalci, drage bralke in bralci! Vsem hvala za zaupanje in podporo! In Bog vas blagoslovi!
