Piše: C. R.
Pred kratkim smo že poročali o tem, da je Vinko Vasle vložil zahtevo po postopku preiskave zaradi suma korupcije v primeru predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela v primeru njegovih postranskih zaslužkov. Kot je znano, je KPK nato reagirala s sporočilom, da postopka ne bo oziroma da je ustavljen, češ da ni prišlo do kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Očitno pa s tem zgodba še ni končana, saj je Vasle na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naznanil sum kaznivega dejanja predsednika KPK Roberta Šumija. »Pri svoji obrazložitvi je Robert Šumi KPK večkrat prišel v popolno nasprotje z dejanskim stanjem oziroma, je določena pravila in predpise interpretiral povsem samovoljno, kar napeljuje tudi na sum kaznivega dejanja zlorabe položaja, s katerim še naprej je omogoča veliko premoženjsko korist Tomažu Veselu v višini 200.000 evrov letno, ki mu jih plačuje FIFA kot nadzorniku njenega poslovanja. In jo legalizira tudi za nazaj,« je v ovadbi zapisal Vasle. Ovadba je bila poslana tudi na vrhovno državno tožilstvo.
In kako Vasle pojasnjuje razloge za ovadbo? Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 15. členu zahteva, da funkcionar KPK zaprosi za izdajo pisnega dovoljenja za opravljanje – dodatne dejavnosti. Ob obravnavi primera je komisija zapisala, da s takšnim dokumentom, na katerega se je skliceval tudi Tomaž Vesel, ne razpolaga, niti ga na večkratni poziv komisije ni predložil Tomaž Vesel. Komisija zapiše, da zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev lahko komisija obravnava kot sum kršitve integritete, potem pa doda – “Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditev o obstoju dokumenta (izdajo mnenja je potrdil nekdanji predsednik KPK, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča) komisija javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil poredložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla.” »Ta opredelitev komisije je nepravna telovadba in pravni monstrum, saj je popolnemu laiku jasno, da se resničnost pač dokazuje z dokumentom. V tej zadevi se je Tomaž Vesel javno skliceval na to, da pisno mnenje ima, da je verjetno nekje v njegovem računjalniku v Švici. Kasneje je mnenje prilagodil in dodal, da kot se spomni, pisnega mnenja dovoljenja ni bilo, ampak mu je bivši predsednik KPK Boris Štefanec podal zgolj ustno dovoljenje.Štefanec se je tudi zapletal. Najprej je trdil, da pisno dovoljenje nekje na KPK mora biti, vendar ga v sistemu, kamor se vsako dovoljenje obvezno zavede, ni bilo. Potem je trdil, da se ”zdaj spomni”, da je Veselu dal le ustno dovoljenje, ki pa seveda ne šteje, ker je v nasprotju z zakonom, četudi bi takšno dovoljenje Štefanec dal. Kljub temu je še vedno trdil, da dovoljenje nekje na KPK mora biti, da bi se kasneje spomnil, da ni dal dovoljenja, ampak samo mnenje!« je zapisal Vasle. V skladu s tem je treba poudariti, da bi Tomažu Veselu moral dati dovoljenje tudi njegov delodajalec – Državni zbor republike Slovenije, vendar pa omenjeni za to dovoljenje tam ni zaprosil in ga tudi ni dobil, je še spomnil ovaditelj.
Neverjetna in pravno sprevržena je razlaga KPK, da ji zadošča samo sklicevanje Vesela, da takšen dokument obstoja, čeprav je celo Vesel kasneje govoril, da je dobil le ustno dovoljenje takratnega predsednika KPK, je še spomnil Vasle. »V tem primeru gre za zavestno “prilagajanje” predpisov v korist predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela , čeprav je jasno, da je bilo okrog tega toliko različnih njegovih interpretacij, da je več kot utemeljeno trditi, da tega dokumenta nikoli ni bilo. Še več, Štefanec je izjavil, da “pri športni dejavnosti Svetovne nogometne zveze FIFA, funkcionar ne potrebuje nobenega soglasja – ne od delodajalaca ne od KPK. Je pa gospod Vesel želel imeti mnenje in stališče (?) in to dvoje smo mu dali.” O znesku, ki ga dobiva Vesel, se nikoli nista pogovarjala, kar je hudo nenavadno, saj gre za 200.000 evrov letno, po javnem zatrjevanju predsednika KPK Roberta Šumija pa je korupcija lahko “že ena kava”. V tem času je Tomaž Vesel zagotovil, da je pripravljen javno objaviti naznanilo o sodelovanju s FIFO (!), ki ga je poslal KPK in odgovor, ki ga je prejel od komisije. Kmalu zatem so iz KPK sporočili, da KPK nima dokumentacije z mnenjem o nezdružljivosti funkcij in nasprotju interesov pri opravljanju dodatne dejavnosti pri FIFI. Iz KPK so takrat sporočili, da je šlo očitno za neposredno komunikacijo med Veselom in Štefanecem. V nekem trenutku je Štefanec celo izjavil, da komisija ne izdaja tovrstnih dovoljenj, kar ni resnica – dovoljenja so nujna in so zavedena v poseben sistem znotraj KPK. Tudi trditev, da Štefanec Veselu ni dal pisnega soglasja za delo za FIFO, ampak mnenje, da to delo ni v nasprotju z zakonom, je pravna blasfemija, sramotenje pravne ureditve na tem področju, še posebej, ker zakon posebej zahteva dovoljenje. V glavnem – tako imenovana pojasnitvena telovadba tako Tomaža Vesela kot Borisa Štefaneca okrog dovoljenja sploh ne pušča nobenega dvoma, da to dovoljenje sploh ne obstaja, zato je v tem smislu kot bivši predsednik KPK polno kazensko odgovoren tudi Boris Štefanec,« je v ovadbi zapisal Vasle.
In tretji razlog za ovadbo? »Komisija pod predsedovanjem Roberta Šumija nadalje pojasnjuje, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnim funkcionarjem sicer prepoveduje opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti, vendar pa izjemoma dovoljuje opravljanje športne pridobitne dejavnosti. V konkretnem primeru, nadaljuje komisija, ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri FIFI. »Kaj so pridobitne in kaj nepridobitne dejavnosti opredeljuje Pravilnik ministrstva za finance e (UL-109-07), po katerem po logiki seveda pogodba T.Vesela s Fifo v višini 200.000 evrov letno predstavlja pridobitno dejavnost, ker ne gre za športno dejavnost, saj ta vsota še kako predstavlja pridobitno dejavnost predsednika računskega sodišča T.Vesela. Komisija se pri tem sklicuje tudi na primer sodbe sodišča EU v primeru Thiau, kjer je to sodišče v polnem nasprotju s KPK opredelilo FIFO in pojasnilo, da gre pri FIFI za izvajanje pridobitne dejavnosti tudi v primeru opravljanja funkcij pri FIFI. Komisija je torej ugotovila, da v tem primeru ne gre za športno dejavnost, da pa gre za nepridobitno dejavnost, kar je v neskladju z opredelitvijo sodišča EU,« je zapisal Vasle.
Komisija KPK v sestavi Robert Šumi in namestnika Uroš Novak ter Simon Savski je zato zapisala, da ni ugotovila kršitev ZIntPK, zato je postopek proti predsedniku računskega sodišča Tomkažu Veselu ustavila. Iz zgoraj opisanega pa vendarle izhaja, da je komisija ravnala v nasprotju z zakonodajo – z Zakonom o KPK, Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in z Zakonom o reačunskem sodišču, ki prav tako v 16. členu opredeljuje nezdružljivost funkcij na računskem sodišču. »Komisija KPK je s tem – kot izhaja iz opisanega – objektivno omogočila – tudi za nazaj – zlorabo uradnega položaja predsedniku računskega sodišča T. Vesela in mu še v naprej omogoča veliko premoženjsko korist, ki je ne bi smel biti deležen, ker je to v polnem nasprotju z njegovo funkcijo in zakoni,« je še zapisal ovaditelj, ki upa, da bo tožilstvo z vso resnostjo preučilo prijavo in v skladu z ugotovitvami tudi ukrepalo.
