Piše: Metod Berlec
Po dveh letih Golobove vlade in pred volitvami v evropski parlament smo se s predsednikom Slovenske demokratske stranke Janezom Janšo pogovarjali o prvem in drugem polčasu mandata, gospodarski kondiciji države, delu v opoziciji, razočaranju nad vlado zaradi neizkoriščenih priložnostih, krepitvi SDS, poskusu siromašenja podeželja z ukinjanjem volilnih okrajev, Novi Sloveniji, Anžetu Logarju in Jerneju Pikalu, razmerah v Evropski uniji, alternativah in rešitvah. Celoten intervju bo objavljen v četrtkovi reviji Demokracija. Vabljeni k nakupu in branju!
Golobova levičarska vlada vodi zelo sporno, pravzaprav škandalozno zunanjo politiko za Republiko Slovenijo. Le-ta spominja na pretekle jugoslovanske čase. Se strinjate s tem?
Odnos Golobove vlade do mednarodnega okolja sodi na skrajni levi rob evropske zunanje politike. Povzroča škodo, ki jo bo morala prihodnja vlada z muko odpravljati in vračati državi samozavestno in samostojno držo ter znova usmerjati Slovenijo v osrednji tok evropske in severnoatlantske sfere.
Evropska unija temelji na Lizbonski pogodbi. Pojavljajo se ideje, da bi o nekaterih najvažnejših odločitvah (recimo na področju zunanje, varnostne in obrambne politike) ne bi bilo več (kot doslej) potrebno soglasje vseh držav članic, ampak bi Evropski svet o vseh vprašanjih odločal s kvalificirano večino. Kako gledate na to idejo?
Odločno ji nasprotujem. Prizadevanja v to smer so dvakrat škodljiva. Prvič zato, ker smo majhna država in načelo soglasja pri strateških odločitvah Unije ohranja našo enakopravnost. Hkrati Unije večinoma ne slabi, saj je v nastopu navzven močnejša, kadar je enotna. Vsekakor bolj, kot če bi se njen del počutil preglasovanega in opeharjenega. Res smo včasih zato pri odločitvah počasni, vendar bolje biti enoten, močan in počasen kot hiter in razklan. Žal se slovenska vlada teh preprostih dejstev ne zaveda. Drugič pa je forsiranje tovrstne razprave škodljivo zato, ker do tovrstne spremembe pogodbe preprosto ne bo prišlo. Soglasja o samokastraciji manjših članic Unije ne bo, zato s to razpravo izgubljamo dragoceni čas, ki bi ga morali uporabiti za dogovore o najbolj potrebnih rešitvah, predvsem tistih s področja demografije in varnosti.
Kaj potrebuje EU v naslednjem mandatu?
Močno korekcijo osrednjih politik, predvsem realen pristop k zelenemu prehodu in energetski varnosti, stabilizacijo notranjega trga in osredotočenje na ključne prioritete. Na varnost in širitev. Pa na demografijo. Če ne bo Evropejcev, bo konec tako Unije kot civilizacije. Nekateri se tega zavedajo. Nova hrvaška vlada je npr. pred dnevi razglasila demografsko vprašanje za ključno prioriteto. Naš vrhunski menedžer pa je že prvi mesec po nastopu ukinil državni Urad za demografijo.
Celoten veliki intervju preberite jutri v četrtkovi reviji Demokracija!
