Piše: Vida Kocjan
Dr. Anže Burger je izredni profesor, bil je tudi ekonomski svetovalec v kabinetu finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Njegova področja raziskovanja so mednarodna menjava, tuje neposredne investicije, zunanje izvajanje dejavnosti, podjetništvo in javne finance. Doktoriral je leta 2009 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovarjala sva se o aktualnih gospodarskih razmerah v Sloveniji.
Demokracija: Minilo je 100 dni vlade pod vodstvom Roberta Goloba, za katero se zdi, da se je ukvarjala predvsem sama s seboj in sprejemala politične ukrepe, ki v tem času niso prioriteta. Kakšna je vaša ocena?
Burger: Veliko vladnih ukrepov je bilo smiselnih in potrebnih, zlasti ukrepi za omilitev draginje in pomoč gospodarstvu. Določeni ukrepi pa so bili ekonomsko gledano neustrezni. Eden takšnih je zamrznitev cen energentov, kar je fiskalno drag instrument, ki še poglablja problem nezadostne preskrbe in je inferioren bolj targetiranim subvencijam in transferjem samo ranljivim skupinam. Spremljanje cen košarice dobrin sodi v kategorijo populističnih ukrepov brez kakšnega resnega učinka. Najbolj pa me kot državljana, ki visoko ceni demokracijo in vladavino prava, skrbi neposredno poseganje izbranih nevladnih organizacij v zakonodajni proces. Zakon proti škodljivim ukrepom pretekle vlade je nevaren precedens, dogajanje na javni RTV pa dokazuje, da vladam v preteklosti in danes ni mar za uresničevanje poslanstva javnega zavoda, ampak za indoktrinacijo in politični nadzor nad mediji.
Demokracija: Soočamo se z zlomom energetskih trgov, kar ni samo posledica ruske invazije na Ukrajino. Razlogi so širši …
Burger: Res je, cene so naraščale že v letu 2021 zaradi okrepljene gospodarske rasti po sprostitvi protikovidnih ukrepov, toplega poletja, ki je izpraznil zaloge plina, zapiranju jedrskih elektrarn namesto povečevanja njihovega števila, prehitrem prehodu na nezanesljive obnovljive vire energije. Klimatske spremembe namreč spreminjajo tudi razmere, v katerih delujejo ti zeleni viri, kar smo občutili lansko leto z vročinskimi vali, s šibkim vetrom in z nizkim vodostajem. Sistem energetske oskrbe bo v prihodnje moral biti zasnovan bolj robustno. Ključna strateška napaka je bila seveda prevelika odvisnost EU od dobave plina iz Rusije, kar je Putinovemu režimu omogočilo izsiljevanje.
Demokracija: Napovedi so, da bo energetska draginja jeseni močno udarila tudi v Sloveniji. Kako hudo, menite, da bo?
Burger: Mislim, da se bližamo vrhuncu energetske draginje, po letošnji zimi bodo stroški nižji. Dejstvo, da je Kremelj popolnoma ustavil dobavo plina, nakazuje, da režimu zmanjkuje vseh drugih ukrepov in je pripravljen žrtvovati še preostanek potencialnih prihodkov od izvoza plina, samo da čim bolj prizadene EU. Stroški za EU bodo seveda na kratek rok visoki, analitiki napovedujejo celo recesijo do -3 odstotke BDP. Vendar smo v EU neprimerno manj odvisni od Rusije kot obratno, v naslednjih letih pa se bo energetski pivot stran od ruskih energentov odvil do take mere, da večjih stroškov za gospodinjstva in gospodarstvo ne bo več.
Demokracija: Nekatere evropske vlade se zavzemajo za vzpostavitev kapice na cene energentov. Je to dovolj ali pa je treba uvesti varovalke, s katerimi bi pri dolgoročnem trgovanju ustavili špekulante?
Burger: Dopuščam možnost, da v trenutnem izrednem stanju obstaja bolj smiselna metodologija za določanje tržnih cen elektrike, plina in drugih energentov. V splošnem pa sem proti energetski kapici iz treh razlogov. Prvič, umetno znižanje cen ohranja preveliko porabo, kar še poglobi problem, saj ohranja pritiske na visoke cene, ne odpravlja pa fundamentalnega ekonomskega problema, to je pomanjkanja plina. Drugič, je fiskalno zelo drag instrument, saj prek zadolževanja ali prihodnjih višjih davkov subvencionira vse ekonomske subjekte v enaki meri ne glede na ekonomsko stanje in tehnične možnosti zamenjave redkega vira energije za alternativni vir. Tretjič, ohranjanje umetno nizkih cen ustvari iluzijo, da ruska agresija nima resnih posledic in ohranja apologetska in relativistična stališča do Putinovega režima.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
