Piše: Spletni časopis
“Zdaj me pa zanima, če je kdo tukaj duh? Jaz vas kar nekaj vidim. Lep vzgled dajemo.”
S to izjavo Urške Klakočar Zupančič (Svoboda) se ob 9. uri ni začela izredna seja parlamenta, na kateri vladne stranke poskušajo za dan evropskih volitev razpisati tri svoje neobvezujoče referendume in zavrniti tri opozicijske. Presenetljivo je nesklepčnost povzročila tudi vladna stran, manjkala je večina poslancev Levice in SD. Tudi Iz Levice je prisotnost prijavil le Milan Jakopovič, iz SD Predrag Baković, Bojana Muršič in Jonas Žnidaršič, v dvorani je bila še Mojca Pašek Šetinc, iz Svobode pa je manjkala Lena Grgurević. Poslancev opozicije (SDS in NSi) in narodnosti ni bilo med prijavljenimi v dvorani.
Uro pozneje je bilo poslancev le dovolj. Če bi bili še v tretje nesklepčni, bi jih lahko tudi udarilo po plačah.
V razpravah je presenetila SD, ki tudi javno nasprotuje hkratni izvedbi referendumov z volitvami. So za to, da bi vse referendume izvedli jeseni hkrati z referendumom o NEK. Da je proti hitenju, katerega cilj je le zvabiti dodatne volivce na evropske volitve, je povedala tudi nekdanja poslanka Svobode Mojca Pašek Šetinc. A to ciljev Svobode, da bi dosegla hkratnost, ker ima 40 poslancev v državnem zboru, ne ogroža.
SD: Ne bomo spreminjali stališč
Bojana Muršič je nasprotovanje SD pojasnila tako:
“V poslansko skupino SD in tudi osebno sem prejela kar nekaj diskreditacij, kaj se grem, da ne podpiram, da bo ta referendum z evropskimi volitvami, pa vendar želim zdaj jasno na tem mestu povedati, da živimo v demokratični družbi, državi, kjer je tudi svoboda govora, vsak ima pravico do svojega razmišljanja in, če lahko rečem, tudi, smo že imeli, tudi celo so nam govorili o tem, da imamo podobno mnenje s SDS, da želimo v koalicijo s SDS, ampak spoštovani, če imamo podobno mnenje z opozicijo še ne pomeni, da delamo koalicijo z opozicijo. Tega SD ne morete in ne smete očitati. Tudi z našim mnenjem, ki ga imamo, ne rušimo koalicije, kar smo tudi jasno povedali že v samem začetku in tega se koalicijski partnerji dobro zavedajo. Želeli smo samo izpostaviti, zakaj smatramo, da evropske volitve in referendum ne gredo skupaj. SD smo bili vedno, vedno konsistentni, vedno smo nasprotovali referendumom z volitvami. Zato smo tu konsistentni in to zgodbo zagovarjamo tudi zdaj. Če smo sedaj v koaliciji s Svobodo, še to ne pomeni, da moramo besede, ki smo jih vrsto let zagovarjali, danes požreti in razmišljati drugače. In tu se mi razlikujemo tako od SDS in od Svobode. Mi ne bomo spreminjali svojih stališč.”
Jelka Godec je iz SDS podobno kot Muršičeva iz SD Svobodi svetovala tako: “Če želite mnenje ljudi, tudi mene zanima mnenje ljudi, prestavite to na november. Če pa želite zamegliti evropske volitve in vaše slabe kandidate, potem je pa to to.”
Tri posvetovalne referendume, ki so nezavezujoči in torej nimajo nobene teže, poskušajo na izredni seji parlamenta razpisati vladne strank, predvsem pa Svoboda, izpeljati na dan evropskih volitev, da bi vplivale na udeležbo, s čemer poskušajo popraviti svoj rezultat. Ankete pred evropskimi volitvami jim kažejo na hud poraz. Po dosedanjih raziskavah javnega mnenja se zdi, da bo prvo mesto dosegla SDS. Svoboda bo kvečjemu druga. Razpisovanje referendumov z volitvami, da bi popravili udeležbo, je velika novost za vladajoče stranke, v preteklosti so namreč preprečevali združevanju pravih (zakonodajnih) referendumov z volitvami, ker bi takrat višja udeležba koristila desnim strankam. Država je zaradi ločenih izvedb referendumov in volitev, ko bi lahko bile hkrati, večkrat zapravila milijone. Zdaj vladajoči s hkratno izvedbo priznavajo, da so v preteklosti brez pametnih razlogov zapravljali javni denar. Milijone. Referendume v preteklosti, ker so bili zavezujoči, denimo o 2TDK, je bilo po ustavni ureditvi obvezno razpisati, tokratni posvetovalni so stvar proste izbire vladajočih, ki pa bodo danes zanesljivo zavrnili opozicijske predloge, da bi ljudstvo neobvezujoče vprašali še, ali bi odstavili nesposobno vlado Roberta Goloba, o dodatnih centrih za migrante po države in obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Takšna hkratna odločanja bi napačno vplivala na rezultat EU volitev, je logika v ozadju.
Pri posvetovalnih referendumih ni kvoruma za uspeh in tudi niso obvezujoči in zavezujoči.
Med tremi posvetovanji vladnih strank z ljudstvom bo posebej zanimiv o preferenčnem glasu na volitvah poslancev, kjer bodo vladajoči volivce spraševali, ali bi nadgradili odločitev poslancev LDS, SD in SLS+SKD, ki so leta 2000 s spremembo ustave zavrnili rezultat zakonodajnega (pravega) referenduma, ki ga je dosegla SDS, da morajo uzakoniti večinski sistem volitev poslancev, v ustavo so zapisali, da bodo ljudje še naprej volili stranke (in ne posameznike), hkrati pa takrat zapisali v ustavo še lažnivo trditev, da imajo volivci odločilen vpliv na izvolitev kandidatov. Zdaj bi volivce spraševali, ali so za dodaten vpliv volivcev na izvolitev kandidatov s preferenčnim glasom, kar pa je mogoče le z večjo spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev. Za vsako spremembo volilnega sistema je nujna kvalificirana večina, za katero vladajoči nujno potrebujejo NSi, ki pa ima s tem nekaj težav. NSi sta takrat premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle namreč ustanovila, ker sta nasprotovala odločitvi ravno združene SLS in SKD, da bo prelomila vse zaveze pred tem in podprla spremembo ustave, da bi se izognili referendumski volji ljudstva in večinskemu sistemu volitev. Večinski sistem je bil razlog za združitev SLS in SKD pred tem. Z odpovedjo je združevanje izgubilo smisel. To je pokazal tudi rezultat volitev, na katerih je bila SLS+SKD popolna poraženka. NSi pa je prišla v državni zbor. Zdaj poskušajo vladne stranke NSi z neobvezujočim referendumom spodbuditi k nadgradnji takratne goljufije.
Predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec in predsednik NSi Matej Tonin, v ozadju Karmen Uglešič (foto: DZ)
