10.9 C
Ljubljana
nedelja, 19 maja, 2024

Državo bo plačna reforma stala 800 milijonov evrov: na boljšem bodo le nekateri javni uslužbenci

Piše: Sara Kovač (Nova24TV)

“Janez Janša je v času prejšnje vlade hotel z davčno reformo plače zvišati vsem, in so levičarji noreli, ker 800 milijonov minusa. Zdaj, ko bodo 800 milijonov evrov porabili zgolj za dvig plač v javnem sektorju, je pa vse ok,” ugotavljajo na družabnih omrežjih, kjer se med drugim tudi sprašujejo, kdo bo plačal to “reformo”. Davkoplačevalci, kdo pa. In to sploh še ni vse, za kar bomo plačevali – medtem ko se denarja za brezplačne vrtce nekako ne najde.

Minister za delo Luka Mesec je včeraj pojasnil, da bo napovedana plačna reforma v javnem sektorju državo stala 800 milijonov evrov – zaradi tega po njegovih besedah trenutno ni denarja, ki bi omogočil brezplačni vrtec. “Treba bo delati po prioritetah. Letos smo precej stvari napovedali,” je odvrnil na predlog stranke SD, da bi ob podražitvah vrtca plačevanje tega prevzel proračun, in dodal, da bi morali najti dodatnih 200 milijonov, ki pa jih nimajo. Omenil je tudi, da se bo treba skozi davčno reformo pogovoriti o tem, koliko davkov smo pripravljeni plačevati in kako naj se ta denar skozi proračun porablja, poroča N1.

Potem so tu še drugi napovedani izdatki – reforma zdravstvenega sistema, sistem dolgotrajne oskrbe in stanovanjska politika, ki jo snujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost. Spomnimo, cilj vladne koalicije je, da država na leto zgradi tri tisoč stanovanj – pri tem naj bi se nosilci projekta v Levici zgledovali po dunajskem modelu. Kaj to pomeni? Po poročanju Financ predvsem to, da nam bo premier Robert Golob še nekoliko znižal plače. Avstrijski model namreč pomeni, da so javna stanovanja financirana tudi iz prispevkov na plače. Po pol odstotka na bruto plačo plača delodajalec, po pol odstotka pa iz bruto plače še delojemalec, pojasnjujejo Finance. Čeprav so najprej zatrjevali, da dodatnih prispevkov ne bo, je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac potrdil: “Res je, ideja predvideva sistemski vir financiranja. Ta bo opredeljen, ko bo sprejeta ustrezna zakonska rešitev.

 

Minister za finance Klemen Boštjančič pa po poročanju Dnevnika pravi, da finančni učinek povišanja plač znaša dobrih 600 milijonov evrov. “To smo ves čas tudi pojasnjevali,” dodaja in pojasnjuje, da je v ta znesek vključena rast plač javnih uslužbencev za 4,5 odstotka s 1. oktobrom 2022 ter napredovanja javnih uslužbencev za en plačni razred od 1. aprila letos. “V tem okviru smo naslovili vprašanja dviga plač pomočnic vzgojiteljic in določenega dela zaposlenih v zdravstvu. Zaradi tega ne gre za dodatno ali nebrzdano trošenje,” je še povedal.

Kljub dvigu na minimalni plači

V resnici so pomočnice vzgojiteljic kljub dvigu ostale zgolj na minimalni plači – “vse skupaj je bila torej zgolj cenena PR akcija vlade in utišanje zares prezrtih pomočnic vzgojiteljic”, je prepričana poslanka Iva Dimic, ki je poudarila, da je vlada zaradi nesodelovanja z reprezentativnimi organizacijami slovenskih občin prevalila strošek podražitev vrtcev na pleča staršev. V strani NSi menijo, da bi morala Vlada RS pri usklajevanju plačnega sistema za celotni javni sektor in dvigih plač sistemsko poskrbeti tudi za vse posledice predlaganih rešitev.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine