-1.9 C
Ljubljana
nedelja, 5 februarja, 2023

Dr. Žiga Turk o novem RTV zakonu: Njegov namen je zamenjati vodstvo, ki vladajoči politiki ni všeč!

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

“Mi se tukaj pravzaprav pretvarjamo, da je tukaj neka debata o tem, kakšni naj bi bili organi upravljanja RTVS, pa od kod naj bi kdo prišel v kakšen svet in tako naprej, v resnici je do te spremembe, do tega zakona, prišlo samo zato, da se najde izgovor, da bi lahko zamenjali vodstvo, ki vladajoči politiki ni všeč,” je v oddaji na RTVS “Slovenija danes in jutri”, katere namen je javna razprava glede novele zakona o RTVS, ki jo je predlagala vlada Roberta Goloba, opozoril nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk. 

Novelo zakona o RTV Slovenija je Državni zbor RS sprejel 14. julija. Zakon še ne velja, ker se je šlo v zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Ker je bilo zbrano zadostno število podpisov, se bodo državljani imeli možnost o zakonu izreči 27. novembra. Ker je znano, da so spremembe zakona, sprejete po nujnem postopku brez splošne razprave v državnem zboru, druga in tretja obravnava zakona pa sta se zvrstili kar na isti seji, kjer je bila sprejeta odločitev, se je v oddajah “RTV Slovenija danes in jutri” odprla javna razprava o tem, kakšno RTVS potrebujemo in ali bo sprejeta novela, ki bistveno posega v upravljanje in delovanje te hiše, ustrezala njenemu poslanstvu. Te oddaje bodo tako lahko tudi v pomoč državljanom, ko se bodo odpravili na referendum.

“Mi se tukaj pravzaprav pretvarjamo, da je tukaj neka debata o tem, kakšni naj bi bili organi upravljanja RTVS, pa od kod naj bi kdo prišel v kakšen svet in tako naprej, v resnici je do te spremembe, do tega zakona prišlo samo zato, da se najde izgovor, da bi lahko zamenjali vodstvo, ki vladajoči politiki ni všeč. Mi se pa pretvarjamo, da je to neka globoka strokovna razprava. Nekaj so morali napisati. Ker če bi napisali zakon oziroma če bi bilo preveč očitno, da se to dela zato, da bi lahko zamenjali vodstvo, potem gre v bistvu za zlorabo pooblastil,” je v samem uvodu oddaje izpostavil dr. Žiga Turk in ob tem dodal, da se kaj takega v državah ne dela, zakone se namreč  sprejema zato, da bi bilo nekaj drugače.

 

Po Turkovih besedah je tisto, kar je v osnovi žalostno, to, da je gledal javno RTVS in poslušal javni radio 60 let in, čeprav so ju veliko večino časa vodili in je zadeva visela v levo, mu krona kljub temu ni padla z glave. “Če bi zdaj štiri leta zadeva visela malo v desno, pa nič ne kaže, da visi, ampak je mogoče malce bolj uravnoteženo vse skupaj, zakaj ne moremo v Sloveniji sprejeti, da včasih pa nekdo drug vozi, nekdo drug komandira. Zakaj ne moremo sprejeti, da je v demokraciji normalno, da so enkrat eni, drugič drugi, torej enkrat pridejo z ene strani, drugič pa iz druge.” Turk si želi, da bi postali ena taka normalna država, kjer ni konec sveta, kjer ljudje flikajo gume na biciklih, zato da bodo lahko šli protestirat, ko je na oblasti ena “napačna” vlada, oziroma da je potrebno sprejemati nek zakon o RTVS, o katerem se bomo mi učeno pogovarjali z namenom, da se zamenja vodstvo.

Novela prinaša politizacijo organizacij
Glede organizacij civilne družbe, ki z novelo zakona pridobivajo vpliv, je Turk opozoril na zadevo, za katero meni, da je lahko nevarna. “Pravijo, da želijo depolitizacijo, ampak s tem, ko v nekatere organizacije, ko jim daješ vlogo nekega “kingmakerja” oziroma nekoga, ki vpliva na nekaj, kar je mnogim zelo važno, kot je RTVS, se s tem ustvarja politizacija teh organizacij.” Sedaj bo namreč, po njegovih besedah, nekdo pazil, kdo bo tisti, ki bo denimo odločal o Olimpijskem komiteju Slovenije, ta bo namreč poleg vsega nastavljal še človeka v svet RTVS. S tem se spolitizira še vse druge organizacije, namesto da bi bil političen samo parlament. “S tem bo še večja borba v globino sistema, da se ga spolitizira, zasede s pravimi, našimi ljudmi, ker bodo ti imeli kaj govoriti pri nacionalnem mediju.”

Foto: Posnetek zaslona RTVS

Če nekdo novinarju od zunaj naroči, naj bo nepristranski, ni s tem po Turkovem prepričanju nič narobe. Pomembno je namreč, da je tak medij, kot je nacionalna televizija, nepristranska, pluralna in resnicoljubna. “Časi so nevarni, ne moremo sedaj iti v vse to, kar se po svetu dogaja, totalno skregani. Del tega, da nisi totalno skregan, je, da toleriraš, da je nekje nekdo nekoga postavil, ki ti ni všeč. Napočil bo namreč čas, ko se bo nastavilo nekoga drugega.” Turk je povedal, da je ob gledanju nacionalne televizije sedaj opazil, da v zadnjem času prihajajo na spored tudi stvari in novice, ki jih ne bi bilo, če bi vladala stara roka. Izpostavil je primer, da je bil v informativnem programu korekten prispevek glede dogajanja o migrantih v Postojni. V starih časih bi namreč to najverjetneje ignorirali. “To se mi zdi koristno za sobivanje, koristno predvsem za tiste (levičarje), ki drugim medijem kot RTVS niso izpostavljeni, saj s tem dobijo perspektivo, kako neki drugi del sodržavljanov razmišlja.”

Ker je voditeljica oddaje Vida Petrovčič povedala, da so bile nekatere teme na RTVS odsvetovane, kot so cepljenje (v času pred covidom), splavi, dvom v podnebne spremembe, je v zvezi s tem Turk povedal, da sam meni, da če že imamo nacionalni medij, nacionalno televizijo, potem je njena dolžnost, da na primernem nivoju odpira vse teme. “Potrebne so poglobljene strokovne diskusije, ki niso narejene kot nekakšen boksarski ring.” Turk je povedal, da si želi, da bi vsi v tem trenutku naredili korak nazaj, da bi se zadeve začele umirjati tudi tam, kjer se gleda po televizijah, da vodstvo ne bi pretiravalo, ampak bi delalo na programu, ki je nepristranski.

Nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS dr. Stane Granda, ki je ravno tako nastopil kot sogovornik v oddaji, je povedal, da si je ustvaril vtis, da se je od njegovih časov nestrpnost silno okrepila. “Okrog 2 odstotka zaposlenih maltretira večino zaposlenih televizije. Ne gledam tukaj na levo ali desno, ampak na skupino nestrpnežev, ki želijo po vsej sili dopovedati, da vedo več kot drugi, zanemarja pa se vpliv gledalcev,” je izpostavil Granda.

Pravi, da ga je strah civilne družbe, da bodo kar iz Ljubljane vse nadzirali. Pri nacionalnem radiu bi namreč morali upoštevati vse slovensko ozemlje, tudi slovenske manjšine, vendar se ta vpliv poslušalcev z novim zakonom zelo zmanjša. “Torej s tem, da se vpije manj politike, se gre iz dežja pod kap.” Granda je kritičen glede pogoja o izobrazbi, saj je nemogoče trditi, da med akademiki vlada sama poštenost. To, da manj izobraženi ne bi smeli biti v svetu, je po njegovih besedah res nezaslišano, skregano z osnovnimi principi demokracije in človeške družbe. “Če bo šel zakon v tej obliki in se uveljavil, je to velik korak nazaj. Sodim med tiste, ki menijo, da se prispevek ukine, ker čutim premalo vpliva publike. Torej vpliva teh, ki plačujejo.” 

 

Foto: Posnetek zaslona RTVS

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine