Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je danes napovedana kot glavna govornica v Dražgošah, kjer tradicionalno levi del slovenske politike slavi mit o veliki bitki, ki je bila pretežno v tem, da so partizani zbežali iz vasi pred nemškimi okupacijskimi enotami, številni so med begom izgubili življenja, vaščane so okupatorji potem postreli, vas pa porušili.
Da bi velik mit o veliki bitki in uspehu lahko slavili, so oblasti še v času socialistične diktature oskrunile grobove Dražgošanov, ki so jih nemške oblasti umorile.
Dražgoše kot skrunitev grobov umrlih
Jože Dežman je pred dvema letoma v članku, ki sem ga objavil v Spletnem časopisu, opozoril, da proslavljanje dražgoške bitke poteka s skrunjenjem grobov Dražgošanov, ki so jih Nemci umorili. Tako je zapisal:
“Leta 2014 je Viktor Žakelj kot slavnostni govornik v Dražgošah pozval »bodočega škofa, /…/ pridite v Dražgoše, pa seveda tudi v druge Kalvarije iz druge svetovne vojne. /…/ Dajte odvezo 41 pobitim Dražgošanom, ki so, verjemite mi, umirali z očenašem na ustih.«
Organizatorji dražgoškega obreda so s temi besedami dejansko tik pred prireditvijo povabili tudi nadškofa Stanislava Zoreta v Dražgoše. 7. januarja 2015 jim je odgovoril: »Glede ta no, da se strinjate z mag. Žakljem, da so vsi pobiti Dražgošani umirali z očenašem na ustih, in na dejstvo, da so bili kot katoličani 21. januarja 1942 cerkveno pokopani na takratnem pokopališču in da so bili posmrtni ostanki teh pobitih od tam leta 1976 izkopani in preneseni v kostnico osrednjega dražgoškega spomenika, sem prepričan, da nam vsem dostojanstvo veleva tudi, da je kraj njihovega zadnjega zemeljskega bivališča urejen v skladu z njihovim verskim prepričanjem. To končno zahteva tudi njihovo človeško dostojanstvo in je njihova človekova pravica. Kalvarije ni brez križa in grob kristjana je običajno zaznamovan s križem.«
Dežman je povzel, da so umorjene Dražgošane pokopali ob obredu nemškega duhovnika in opozoril:
“Leta 1976 so jih brez verskega obreda preložili z nekdanjega pokopališča v kostnico pod spomenik. Na verski obred v veri žrtev pri tem drugem pogrebu ni smel nihče niti pomisliti. Čas je, da bi komunistična stran dojela, da je kršila ženevske konvencije, ki zahtevajo svobodo vesti in bogočastja, spoštovanje vere sočloveka, tako živega kot mrtvega. Zato tako od komunističnih veteranov kot od slovenske države upravičeno pričakujemo, da bodo s katoliško in drugimi cerkvami vzpostavili dialog o uresničevanju ženevskih konvencij. Ali je preveč pričakovati, da bi ob kostnici v Dražgošah uredili katoliško kripto v spoštovanju vere tam pokopanih in njihovega mučeništva?”
Za novinarje skrajno nevarno opozarjati na dejstva
Nevarno pa je kot novinar tudi opozarjati, da gre za mit o veliki bitki. Kako nizkoten je lahko nivo zagovornikov mita je pokazal primer, ko si je leta 2022 novinar in zgodovinar Jože Možina drznil v Utripu o Dražgošah izreči: “O tej vasi so pisali pravljice za otroke, ki jim včasih še vedno verjamejo nekateri odrasli. Pa recimo tokrat bobu bob. Kaj je razlog, da ne častijo resnično zmagovite bitke Cankarjevega bataljona mesec prej v Rovtu pod Blegošem, kjer pade 45 okupatorjev in ni ubit noben civilist, ampak namesto tega slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki vsilili nesrečnim Dražgošanom in tudi soborcem pred osemdesetimi leti? Tega ne izvemo, ponavlja se stara mantra.”
Posledica je bila, da je na levičarskih kolesarskih protestih pomembna politična aktivistka levice in slavljena umetnica Svetlana Makarovič vpila čez novinarja tako nizkotno: “Kdo poklicni je lažnivec, kdo potvarja zgodovino, kdo ponižni hlapec vlade, o, poznamo ga, Možino! To zmenè, nikoli sito, našla svinja je korito, žre, se baše in kozla, itak drugega ne zna. Izkozlal je Pričevalce, stopil je med izdajalce. Koncentracija sovraštva, kombinacija laži in poceni nastopaštva, obrekljivec brez časti, pljuval bi po partizanstvu, v rit je zlezel domobranstvu, rdeče zvezde se boji! Partizanstvo je vrednota, domobranstvo pa sramota, Dražgoše okrvavljene kraj so častnega spomina, smrt fašizmu, smrt janšizmu! Jezik za zobe, Možina!“
Po zadnji zamenjavi oblasti je Makarovičevi Asta Vrečko (Levica) podarila 8.300 evrov mimo zakona, kar je ugotovilo tudi računsko sodišče, za Prešernove in druge “kulturne” nagrajence iz preteklosti, tudi časov komunizma, pa pravkar vladajoči uzakonjajo pravico do najvišjih možnih državnih pokojnin.
