Piše: Vida Kocjan
S prof. dr. Vitom Bobkom smo se pogovarjali o slabem gospodarskem stanju v državi in s tem povezanem neodgovornem vodenju države, visokem davčnem primežu in visokih davkih, skratka, o vladni neučinkovitosti, pa tudi pričakovanjih za prihajajoče državnozborske volitve.
Spoštovani prof. dr. Bobek, Evropska komisija je Sloveniji v jesenski napovedi znižala oceno gospodarske rasti v letošnjem letu. To je prepolovila z 2 na 1 odstotek. Slovenija je tako bistveno pod povprečjem držav z evrom (to je 1,3 odstotka) in držav v EU (1,4 odstotka). Znižanje je največje med vsemi državami evrskega območja. Na to, da se kot država potapljamo, ste opozarjali že v enem od prejšnjih intervjujev za naš tednik. Kaj danes lahko rečemo o tem?
Če je EK Sloveniji tako izrazito znižala napoved rasti – in to najbolj med vsemi državami evroobmočja –, to ni naključje, ampak posledica napačnih političnih odločitev v zadnjih letih. Že prej sem opozarjal, da se slovensko gospodarstvo ne »potaplja« samo zaradi zunanjih dejavnikov − čeprav se bodo gospodarske težave Nemčije v naslednjih letih še bolj negativno odražale na povpraševanje po slovenskih proizvodih −, temveč zaradi kombinacije previsoke davčne obremenitve, čezmerne regulacije, pretirane birokracije in povsem neambiciozne razvojne politike Vlade RS.
Namesto da bi vlada okrepila konkurenčnost in razbremenila gospodarstvo, je izbrala smer večanja državnega aparata, povečevanja javne porabe, dvigovanja davkov in administrativnega poseganja v podjetniško okolje. Posledice so jasne: manj investicij, upad produktivnosti in zmanjšano zaupanje podjetij v stabilnost gospodarskega okolja. Če se ob tem spomnimo še rekordne rasti javnega dolga in neustreznega upravljanja državnih podjetij, postane jasno, zakaj Slovenija izstopa – a žal v negativno smer.
To, da smo padli pod povprečje evroobmočja in celotne EU, bi moralo biti resno opozorilo, da sedanji model ne deluje. Države, ki so danes uspešnejše, stavijo na manjšo državo, nižje davke, stabilne makroekonomske politike in predvidljivo regulativno okolje. Slovenija pa gre v obratno smer. Če te politike ne bomo pravočasno obrnili, bo gospodarska rast še naprej zaostajala, kar bo dolgoročno neposredno vplivalo na blaginjo ljudi.
Hkrati predsednik vlade Robert Golob še vedno vztraja, da Sloveniji zavida ves svet, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in podobno. Podobno sicer govori že tri leta in pol. Kot bi ne živel v realnem svetu. Kako lahko to razumemo?
Izjave predsednika vlade o tem, da Sloveniji »zavida cel svet« ali da je gospodarstvo v izjemni kondiciji, preprosto niso skladne z realnostjo. Takšna retorika je značilna za politike, ki želijo ustvariti občutek uspeha tam, kjer rezultatov ni. Gre za zavestno graditev lastne politične naracije, ki naj bi nadomestila dejanske ekonomske kazalnike – ti pa so žal vse slabši.
Če pogledamo podatke, vidimo stagnacijo produktivnosti, padec investicij, zaostajanje rasti v primerjavi z EU, izseljevanje visoko izobraženih kadrov ter očitne sistemske napake v upravljanju zdravstva, energetike in državnih podjetij. Kdor te realnosti ne prizna, se odloča za politični marketing namesto odgovornega vodenja države.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
