Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
Potem ko je tožilstvo pred kratkim odločilo, da je bil projekt avtocestne policije “čist” – kar je zgolj potrdilo, da so se Tatjana Bobnar in njeni očitno šli politični boj – se odpira vprašanje, kdo bo nosil posledice slabše prometne varnosti na naših cestah. Analiza, ki so jo objavili tudi na 24ur, je namreč pokazala, da se je z ukinitvijo avtocestne policije varnost na avtocestah poslabšala. Zanimivo je, da na policiji to zanikajo in dodajajo, da se je z nepremišljenim ustanavljanjem enot avtocestne policije bistveno okrnil nadzor na ostalih cestah. Poskus “kriminaliziranja” ustanovitve in delovanja avtocestne policije je po besedah dr. Antona Olaja vreden javne kritike in obsodbe.
“Takole pompozno so o zadevi pisali v Delu, kot da gre za nek sumljiv mafijski posel. Zdaj so vsi skupaj s politikantsko vlado krivi za pogrom nad institucijo, ki je reševala življenja,” je kolumnist Mitja Iršič komentiral avgustovski članek v Delu, v katerem so pompozno sporočali, da je revizija odkrila več domnevnih nepravilnosti glede ustanovitve avtocestne policije ter da so po njihovih informacijah pristojne institucije tudi že napisale prve kazenske ovadbe, ki naj bi doletele doletele nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča. “Omenjeni so bili poleg uprave Darsa namreč podpisniki spornega sporazuma o medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji,” so pojasnili.
No, danes je jasno, da je bil sporazum o medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji ne le korekten, ampak tudi nujno potreben, enako pa seveda velja tudi za avtocestno policijo. V uredništvo 24ur so v začetku januarja pridobili statistiko, ki priča o tem, koliko je avtocestna policija, preden so jo ukinili, pripomogla k prometni varnosti na naših cestah. Ljubljanska enota je oktobra lani, ko so jo ukinjali, zaznala zgolj 303 kršitve CPP, kar šestkrat manj kot januarja, februarja ali marca, ko je bila polno operativna. V zadnjem trimesečju lanskega leta pa so policisti ugotovili za polovico manj prekrškov kot v enakem obdobju leta 2021, so zapisali.
Foto: zajetje zaslona/Delo
“Ko Golobova vlada populistično ukine avtocestno policijo in dobimo tole strašljivo povečanje smrti. Nesporno je ukinitev eden od neposrednih vzrokov. Odgovornost?” je bil v zvezi z Darsovo statistiko kritičen predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Darsova statistika smrti na avtocestah in hitrih cestah za lansko leto namreč ni obetavna. Število smrti se je povzpelo na 26, kar je največ v zadnjih petih letih. Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojsa je ob tem sicer povedal, da povišanje števila smrti ne moremo pripisati zgolj ukinitvi avtocestne policije, saj temu botruje več dejavnikov. “Eden od dejavnikov je zagotovo, da je bilo v času covida precej manj prometa. To je nesporno dejstvo. Po drugi strani pa je nesporno, da je tudi ukinitev avtocestne policije prispevala k temu, da je bilo več smrtnih žrtev. Še bolj kot to pa je jasno, da ukinitev avtocestne policije generira precej višje število dejanj, ki jih ne odkrijejo,” je dejal nekdanji notranji minister.
Ko je dr. Anton Olaj nastopil funkcijo generalnega direktorja policije, je bil projekt avtocestne policije, ki izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2013–2022, že v zaključni fazi oblikovanja časovnice aktiviranja posameznih specializiranih enot na območju avtocestnega križa. Obsežen projekt je med drugim vključeval večjo vlogo Nacionalnega centra za upravljanje prometa pri Ministrstvu za infrastrukturo, kakor tudi Darsa, s katerim je bilo dogovorjeno sodelovanje pri uvedbi sekcijskega merjenja hitrosti, predvidene pa so bile tudi aktivnosti policistov pri obravnavah kaznivih dejanj, kar je bilo še posebej aktualno pri naslavljanju problematike ilegalnih migracij z okrepljenim nadzorom na teh cestah.
Vse to je bilo ustrezno pravno naslovljeno z ustreznimi sporazumi med Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvom za notranje zadeve, Darsom in Policijo. Zagon in delovanje avtocestne policije je rezultiral v izboljšanju varnosti, kar je bil tudi cilj. Ukinitev avtocestne policije Olaj zato razume kot posledico organizacijske “kratkovidnosti” takratne ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in sedanjega v. d. generalnega direktorja Boštjana Lindava, ki nista uspela prepoznati prednosti medinstitucionalnega projekta, vanj je bilo namreč vloženega veliko truda in energije.
“Očitno je, da sta avtocestno policijo ukinila predvsem iz političnih in ne strokovnih razlogov, kar se je izkazalo tudi z javno napovedanim vpletanjem Urada za nadzor proračuna, Komisije za preprečevanje korupcije in še Specializiranega oddelka državnega tožilstva, ki je na koncu celo sprejel tožilsko odločitev, da ni ugotovljenih nezakonitosti,” je še pojasnil nekdanji generalni direktor policije.
Poskus “kriminaliziranja” ustanovitve in delovanja avtocestne policije je po Olajevih besedah zato vreden javne kritike in obsodbe. “Takšna ravnanja ne prispevajo k ugledu in krepitvi integritete policijske organizacije, k čemer so policisti zavezani s Kodeksom policijske etike,” je opozoril in dodal, da se vendarle nadeja, da vodstvo policije ni preveč energije in časa namenilo “čistkam” z drugače mislečimi in da so ustrezno poskrbeli tudi za ohranitev dosežene visoke stopnje varnosti, kar bo razvidno iz letnega poročila policije za leto 2022, ter uvrstitve Slovenije na mednarodni lestvici globalnega mirovnega indeksa za leto 2022. “Naj zgolj omenim, da se je Slovenija v letu 2021 uvrstila na visoko peto mesto med državami sveta, kar si štejem kot velik uspeh,” je še povedal.
