Piše: Gašper Blažič
Naš sogovorec je bil tokrat dr. Nik Trontelj, asistent na ljubljanski Teološki fakulteti UL in sodelavec Katoliškega inštituta. Prevzel je tudi vlogo pri pravni rehabilitaciji oseb, ki so bile v okviru komunističnega sistema krivično obsojene na montiranih procesih.
Kot koordinator vlog za rehabilitacijo teh oseb je vključen tudi v uredniško delo zbornika »Težka pot do pravice«, ki je nedavno izšel in opisuje številne primere obsojenih posvečenih oseb Katoliške cerkve.
DEMOKRACIJA: V vašem življenjepisu najdemo podatek, da ste teolog in zgodovinar, delujete pa na katedri za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, vendar vas najdemo tudi med sodelavci Katoliškega inštituta, ki sicer deluje ločeno. Kaj je vaše delovno področje?
Nik Trontelj: V okviru omenjenih zaposlitev opravljam različne naloge. Na Fakulteti za pravo in ekonomijo pri Katoliškem inštitutu že pet let delujem na področju urejanja revizije montiranih sodnih procesov proti slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, ki so bili v velikem obsegu obsojeni na revolucionarnih sodiščih pri nas in tudi v širšem prostoru tedanje socialistične Jugoslavije. To delo podpira vodstvo Katoliške cerkve v Sloveniji, ki si želi doseči vsaj posmrtno oprostitev in pravico za svoje predstavnike. Poleg tega nekaj let sodelujem tudi na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer pri omenjeni katedri za osnovno bogoslovje in dialog opravljam pedagoško in raziskovalno delo. Lahko rečem, da res delujem na različnih področjih, pa vendar na neki način vse dejavnosti vsebinsko sodijo na skupno polje uresničevanja demokratične kulture z boljšim razumevanjem človekove religioznosti.
Kaj dejansko obsega osnovno bogoslovje? Kot študent sem bil namreč še med slušatelji prof. dr. Draga Ocvirka, tudi znanega publicista, ki je tu in tam komentiral politično dogajanje.
Mirno lahko rečem, da je osnovno bogoslovje temeljno področje teološke vede. Kot pove že njegovo ime, gre za to, da polaga osnove teološkemu razmišljanju in pojasnjuje glavne sestavine krščanske vere, kot sta božje razodetje in človekovo odrešenje, pa tudi pomen osebne in skupnostne vere, ki jo izpoveduje Cerkev. Cilj osnovnega bogoslovja je predstaviti razloge za sprejem vere – zakaj je danes smiselno biti veren in kako lahko človek sploh prepoznava presežne resničnosti, Boga. Glede na to, da posamezni kristjan in Cerkev vstopata v svet in torej živita v nekem kulturnem okolju, se morata pri svojem govoru in delovanju ozirati na posebnosti okolja, če želita svojo odločitev za vero utemeljeno predstaviti sogovorcu. V tem smislu lahko politično dogajanje v nekem prostoru pomaga razumeti stanje družbe in človeka v njej. Le toliko je politika lahko relevantna tudi v razpravi osnovnega bogoslovja, čeprav sama po sebi ni del teološkega zanimanja. Za kristjana je pomembno predvsem to, da je sposoben pričevati o lepoti vere vsakomur ne glede na kakršnekoli delitve.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
