3.1 C
Ljubljana
petek, 20 decembra, 2024

Dr. Monika Kirbiš Rojs v intervjuju za novo Demokracijo: »V Sloveniji premalo izkoriščamo številne priložnosti in potenciale, ki jih imamo, v nekaterih primerih jih celo izgubljamo«

Piše: Vida Kocjan   

Z dr. Moniko Kirbiš Rojs, sekretarko Državnega sveta RS, strokovnjakinjo za evropske projekte in nekdanjo državno sekretarko Vlade RS za kohezijo, smo se pogovarjali o delovanju drugega doma slovenskega parlamenta, tj. Državnega sveta RS, ki skrbno bedi nad zakonodajno vejo oblasti, kar vladajočim ni pogodu, ter s tem povezanim financiranjem. Kirbiš Rojsova je predstavila tudi svoj pogled na stanje v državi, ki je skrb zbujajoče. Posebno pozornost pa smo namenili tudi črpanju evropskih sredstev.

Katere ključne naloge Državnega sveta RS, drugega doma slovenskega parlamenta, so po vašem mnenju najpomembnejše v zdajšnji politični situaciji v Sloveniji in kako ocenjujete njegovo vlogo v slovenskem političnem sistemu?

Državni svet RS je pomemben spodbujevalec dialoga in povezovanja med različnimi interesnimi skupinami. S svojo neodvisnostjo od dnevne politike omogoča bolj objektivno in dolgoročno usmerjeno obravnavo ter presojo javnih politik. Državni svet ima v zdajšnji politični situaciji ključno vlogo pri zagotavljanju ravnovesja med različnimi vejami oblasti in pri zaščiti interesov civilne družbe, lokalnih skupnosti ter različnih družbenih skupin. Njegova posvetovalna funkcija omogoča, da so glasovi, ki morda niso neposredno zastopani v Državnem zboru RS, vseeno slišani in upoštevani pri zakonodajnih procesih. S svojim vetom na zakone in pobudami za presojo ustavnosti deluje kot varovalka pred morebitnimi hitrimi ali nepremišljenimi odločitvami, ki bi lahko imele dolgoročne negativne posledice.

Državni svet RS se odlikuje tudi v promociji javnih razprav (posvetov), ki omogočajo vključevanje širše strokovne in civilne javnosti v oblikovanje politik. Na ta način prispeva k legitimnosti in kakovosti sprejetih odločitev. Prav zaradi tega bi bilo smiselno še naprej krepiti njegovo vlogo in avtoriteto kot pomembnega institucionalnega akterja v slovenskem političnem sistemu.

Vladajoča koalicija je Državnemu svetu RS odvzela sredstva za delovanje v letu 2025. Kaj to konkretno pomeni za vaše delo?

Naše delo bo zagotovo vsaj deloma okrnjeno. Gre za znesek, ki je v primerjavi s celotnim državnim proračunom zanemarljiv, a za nas pomeni veliko. Državne svetnice in svetniki, ki svoje delo opravljajo neprofesionalno in zanj ne prejemajo plače kot poslanci Državnega zbora RS, že od leta 2013 prejemajo enake sejnine, ki niso bile usklajene niti z inflacijo. Omejeno bo tudi izvajanje naših nalog, vključno z aktivnostmi, povezanimi z uvedbo druge ravni lokalne samouprave.

Ob tem bi želela poudariti, da to ni prvič, da se nam je zgodilo kaj takega. Podoben znesek nam je bil odvzet že za leto 2024, takrat z utemeljitvijo, da gre za kritje stroškov evropskih volitev. Letos je razlog Onkološki inštitut. Seveda se popolnoma zavedamo nujnosti in pomena ustrezne obravnave onkoloških bolnikov, vendar je kljub temu skrb zbujajoče, da si Državni zbor RS v trenutku, ko nam zmanjša sredstva, svoj proračun poveča za večkratnik nam odvzetega zneska. Ob tem je še posebej težko razumeti, da vlada hkrati ni sposobna izkoristiti razpoložljivih evropskih sredstev za izboljšanje zdravstvene infrastrukture.

Zakaj menite, da je tako? Je Državni svet RS vladajoči koaliciji trn v peti, je razlog v kritičnosti?

Včasih res dobimo tak občutek. V tem mandatu je Državni svet RS vložil 19 odložilnih vetov, 9 zahtev za presojo zakonitosti in ustavnosti ter zahtevo za parlamentarno preiskavo. Poleg tega so bila oblikovana številna mnenja pristojnih komisij, 60 mnenj Državnega sveta RS ter podane številne pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov, skupaj z zaključki posvetov, ki jih naslavljamo na vlado in pristojne službe. Namesto da bi v Državnem zboru RS številne tehtne in utemeljene pomisleke prepoznali kot konstruktiven prispevek k izboljšanju zakonodaje, se zakoni po vloženih vetih pogosto brez resnega premisleka in samokritičnosti znova potrjujejo, naši dobronamerni predlogi pa se, kot kaže, prepogosto dojemajo kot moteči ali celo kot nagajanje.

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine