2.1 C
Ljubljana
nedelja, 28 februarja, 2021

Dr. Milan Zver: “Naj gre Damijan s svojim programom na volitve. Če zmaga, si pridobi potrebno demokratično legitimnost. V nasprotnem bomo spet imeli vlado poražencev.”

O političnem dogajanju v Sloveniji, Evropski uniji in svetu smo se pogovarjali z evropskim poslancem in podpredsednikom Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom. Kot poznavalec evropskega dogajanja ugotavlja, da vlada pod vodstvom Janeza Janše, primerjalno gledano, v času epidemije novega koronavirusa zelo dobro vodi našo državo. Kritičen je do ravnanja opozicije.

DEMOKRACIJA: Gospod Zver, glede na to, da ste tako evropski poslanec kot tudi podpredsednik SDS, bi se najprej dotaknila domačega dogajanja. Štirinajsta koalicijska vlada pod vodstvom Janeza Janše ima za seboj že dobrih sedem mesecev izredno turbulentnega in napornega vladanja. Kako bi ocenili njeno dosedanje delo?

ZVER: Na levici je panika, ker vlada dobro opravlja svoj posel. Dejstvo je, da je tretja vlada, ki jo vodi Janez Janša, Sloveniji zagotovila ugodne finančne pogoje za naslednjih sedem let. Poleg domačega proizvoda, ki bo naslednje leto znova rasel, je 10,5- milijardna težko izpogajana injekcija iz Bruslja kot magnet, ki vleče levico nazaj na prestol. In pri tem ne izbira sredstev. Levica je znana po tem, da uspešno porablja, kar desnica ustvari. Tisto, kar mora presenetiti vsakega normalnega človeka, pa je agresivnost, ki jo kažejo celo v času korona krize, ko so ljudje ogroženi in umirajo. Spravili so se ne samo na politike, ampak tudi na strokovnjake. Kultura pesti je torej še vedno vodnica za levo politično platformo.

DEMOKRACIJA: Se pravi pozitivna ocena dela vlade …

ZVER: Absolutno. Odlična, brez dvoma. Si morete predstavljati, da bi nas vodila prejšnja vlada ali pa nekakšen Kul? V žargonu rečeno, še trafike jim ne bi pustil voditi. Poglejte samo ukrepe sedanje vlade na področju gospodarstva in sociale. Prvi val smo odpravili najhitreje v EU z minimalnimi posledicami za gospodarstvo. Pa v zunanji politiki, kjer smo spet na zemljevidu. Uspehi vlade so vidni, čeprav deluje vlada v res neugodnih razmerah. Če bi v različnih podsistemih najsposobnejši prišli na vodstvena mesta, bi bile razmere še boljše. A odpornost starih struktur, podprtih z dominantnimi mediji, je res grozna, zlasti v t. i. represivnem delu državnega aparata.

DEMOKRACIJA: V koaliciji imamo štiri politične stranke: SDS, SMC, NSi in DeSUS. Glede na to, da ste politolog in sociolog me zanima, kako bi politično označili to vlado? Je programsko desna, desnosredinska ali sredinska?

ZVER: Živimo v izrednih razmerah, tako da vlada kaže podobo vlade narodne rešitve. Sedaj gre za stati inu obstati, če si sposodim Trubarja. Filozofija ukrepov te vlade je usmerjena tako v socialo kakor tudi v gospodarstvo, ki se rešuje davčnih in birokratskih ovir. Se pravi, da gre za bistveno širšo paradigmo, ki je ni mogoče umestiti v preozke šablone klasičnih usmeritev.

DEMOKRACIJA: V mislih imam dejstvo, da je verjetno najbolj socialna vlada v vsej slovenski zgodovini.

ZVER: Lahko bi temu tako rekli. Za največjo koalicijsko stranko tako ali tako velja, da je  socialno usmerjena, da želi pomagati vsem slojem, zlasti najrevnejšim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Njeni konkurentki SD je vselej šlo za to, da so nagrajevali uradništvo, migrante in tiste, ki so divje privatizirali slovensko gospodarstvo. Najmočnejši tajkuni so člani SD.

DEMOKRACIJA: No, nekateri na levici jo kljub temu označujejo za fašistoidno in fašistično. Kako gledate na tako etiketiranje?

ZVER: Naša levica npr. zelo hvali novozelandsko laburistično premierko Jacinde Ardern, ki je sprejemala veliko bolj drastične ukrepe kot naša vlada. Dvojna merila. Sicer pa levica vselej potrebuje sovražnika, da ga potem etiketira s priložnostno oznako. Ko jih spremljam v parlamentu, opazim, da politiko še vedno razumejo kot razredni boj, ne pa kot tekmovanje programov in njihovih nosilcev. Čeprav je znano, da sta fašizem/nacizem in socializem/komunizem sorodni ideologiji po mnogih parametrih.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na protivladne proteste ob petkih? In na medijsko podporo, ki so jo ti deležni v dominantnih medijih?

ZVER: Ja, dominantni mediji niso nikoli skrivali politične usmeritve. Prepuščali so se oglaševalskemu lobiju, ki je hranil samo primerne medije, saj se razumeva, mar ne? Bolj kot lastništvo medija je torej v naših tranzicijskih razmerah odločilno oglaševanje, ki prinaša svež denar. To je najpomembnejša infuzija globoke države. Glede teh sprevrženih protestov …  No, najprej moram reči, da je vsaka politična aktivizacija – ki ni povezana z nasiljem – znak pozitivne politične kulture. »Zlatkizem« pa je s politbiciklizmom prinesel nov poden politične nekulture. Javno kršijo zakon o nalezljivih boleznih, grozijo s smrtjo premierju, ministru … Upam, da bodo nekoč odgovarjali za to. Zadeva je šla tako daleč, da imajo celo dominantni mediji problem, kako tak poden predstaviti kot normalnost. To seveda stane in Zlatko ter njemu podobni so že problem tudi zanje.

DEMOKRACIJA: Opozicija skuša s pomočjo protestnikov, medijev in t. i. globoke države zrušiti aktualno vlado. Kako pri tem gledate na t. i. koalicijo ustavnega loka, ki so si jo izmislili levičarski intelektualci, povezani s Forumom 21?

ZVER: Da, na levici imajo problem s kadri in z vsebino. Niso zmožni predstaviti nobene razvojne vizije. Politika ni to, da dnevno pljuvaš po nasprotnikih, kot to počnejo. Je bistveno več. Resne stranke ne pripravljajo le kratkoročnih in dolgoročnih programov razvoja, ampak usposabljajo tudi ljudi za vodenje države, kar je zahtevna in odgovorna naloga. Ker druge stranke niso konkurenčne SDS, si svoj položaj urejajo na umeten način, s pomočjo dominantnih medijev. Ko bo nekorekten vpliv medijev na politiko padel – premier Janša je zadnjič omenil, da sta realni politični stranki RTV in POP, ki vplivata na del politike in ne obratno − potem se bo tudi v politiki odprl prost trg in zmagala bo opcija, ki bo najbolj konkurenčna. Do tedaj bomo imeli omejeno demokracijo.  

DEMOKRACIJA: In kako gledate na Jožeta P. Damijana kot morebitnega novega predsednika vlade? Tri mesece je bil skupaj z vami minister v prvi Janševi vladi …

ZVER: Deloma sem že odgovoril na to vprašanje. Slovenija potrebuje stabilne osebnosti na tem mestu, nekoga, ki ga vsak stresljaj ne pokonča tako, da vrže puško v koruzo, ki je strpen in teče na dolge proge. Vsekakor mora imeti ugled v tujini. Sedanji premier ga ima, ima tudi ogromno stikov; je eden tistih, ki lahko jutri pokliče npr. nemško kanclerko in se dogovori na primer za donacijo nujne medicinske opreme. To je to!

Kandidat, ki ste ga omenjali, vsega tega nima. Naj gre Damijan s svojim programom na volitve. Če zmaga, si pridobi potrebno demokratično legitimnost. V nasprotnem bomo spet imeli vlado poražencev. Še več, imeli bi predsednika vlade, ki v demokratičnem volilnem procesu sploh ni nastopal.

Iz obdobja, ki ga omenjate, se spomnim le tega, da si je na vladi omislil namizni nogomet … Če se ne motim, je tudi evroskeptik. Predlagal je celo, da Slovenija izstopi iz evroobmočja.

DEMOKRACIJA: No, po novem se omenjajo tudi nekatera druga imena, tudi Karl Erjavec, ki naj bi kot novi stari predsednik DeSUS potegnil to stranko v novo levo vladno koalicijo.

ZVER: To je povsem verjetno. Nisem pričakoval, da bo DeSUS najšibkejši člen te koalicije. Če bi vlado še enkrat vrgli na že videni način po navodilih globoke države, lahko pride do resne vstaje. Tokrat demokratičnih sil, ki imajo nedvomno večji potencial od t. i. kolesariata. Skratka, z Erjavcem ali brez, če bodo s spletko odstavili to vlado, pričakujem marsikaj.

DEMOKRACIJA: Pojdiva na evropsko raven. Prejšnji teden ste obveščali evropsko javnost o razmerah v Sloveniji …

ZVER: Je bilo treba. V tujino je šlo ogromno laži. Najprej je naša delegacija, z izjemo Ljudmile Novak, pisala pismo komisarki Veri Jourovi …

DEMOKRACIJA: Zakaj pa je Novakova ni podpisala?

ZVER: Na sestanku skupine je to poskušala pojasniti … A je bolje, če vprašate njo osebno. No, naj nadaljujem. V tem pismu smo razložili situacijo na ministrstvu za kulturo in okoli njega ter posredno filozofijo, ki trdi, da je provokacija umetnost. Še podrobneje sem o tej zgodbi, ki ščuva k uboju ministra, pisal tudi predsednici parlamentarnega odbora za kulturo Sabini Verhayen. Pred tem sta na isti naslov pisala še Jože Biščak in Vinko Vasle kot odziv na pamflet Brankice Petković. Skratka, levi skrajneži pri nas vzpostavljajo razmere, ko gnusne provokacije, tudi take, kot je umor nesrečnega učitelja Samuela Patya, postanejo družbeno sprejemljive. Déjà vu z začetka komunistične revolucije in državljanske vojne, ko so pošteni in normalni državljani padali kot domine … Samo v nekaj letih so bile te teroristične akcije ne samo družbeno sprejemljive, marveč tudi desetletja glorificirane.

DEMOKRACIJA: Ali pričakujete tudi odziv z evropske ravni?

ZVER: Seveda, odziv bo. Toda ker se je tudi levica močno angažirala, bo Slovenija prišla na plenarko, če se tako izrazim. Levici v EP je na kolegiju predsednikov uspelo, da so uvrstili na dnevni red točko, ki govori o nekakšnem vmešavanju madžarske vlade v medijsko krajino v Sloveniji in Severni Makedoniji. Razprava bo na drugem plenarnem zasedanju v novembru. To bo za nas tudi priložnost, da se kaj pove, npr., da 80 do 90 odstotkov medijev pokriva levica in da je slovenska medijska krajina veliko bolj neuravnotežena kot madžarska.

DEMOKRACIJA: Kako se je za vas kot evropskega poslanca oziroma na splošno za evropski parlament spremenilo delo v času epidemije novega koronoavirusa?

ZVER: Močno. Smo »on-line« od marca naprej. Včasih imam tudi do šest sestankov na dan, občasno se celo časovno prekrivajo. Če je dobra organizacija sestanka, je vse v redu. Včasih pa gre tudi kaj narobe. Nastanejo npr. tehnične težave točno takrat, ko si na vrsti za intervencijo. Skratka, veliko bolj stresno je, kot če si v živo na sestankih. Skupaj s sekretariatom se učimo, vedno bolje nam gre, a ta način dela težko zamenja delo v živo. Tudi slovenščina je praktično izginila iz EP. Samo še na plenarkah se prevaja, a je dostop do govora izjemno otežen. Ne glede na to pa se mi zdi hoditi v Bruselj v teh časih nevarno in tudi neodgovorno. Zdravje šteje več kot kakšna bruseljska dnevnica. Nov način dela bo veljal vsaj do spomladi, ko se pričakuje cepivo.    

DEMOKRACIJA: Ste tudi stalni poročevalec za program Erasmus+.  Domnevam, da je ta program v zadnjih mesecih zaradi epidemije močno okrnjen.

ZVER: Seveda. V prvih mesecih leta, ko se je pojavila pandemija, smo imeli precej težav. Kar 160.000 mladih erazmusovcev je bilo v začetku leta na terenu. To smo rešili, a se je kasneje dejavnost programa drastično zmanjšala. V novem proračunskem obdobju smo imeli velike načrte: potrojiti število udeležencev, uvesti nove vseevropske pobude itd. Smo tudi sredi pogajanj za naslednje finančno obdobje. Imam močan mandat EP, da krepko povečamo proračun. Vendar so pogajanja s Svetom EU in zlasti z Evropsko komisijo zelo težka. V nekem trenutku sem jih celo prekinil. Predvidoma bomo nadaljevali novembra. Začetna pričakovanja bomo morali močno skrčiti, tega se zavedam. Prioriteta je, da se čim prej sprejme proračun za naslednjih sedem let in sklad za okrevanje. Za ta sredstva je življenjsko zainteresirana tudi Slovenija.

DEMOKRACIJA: Če sem prav seznanjen, ste tudi stalni poročevalec evropskega parlamenta za pomoč tretjim državam.

ZVER: Ja, gre za t. i. Skrbniške sklade EU. Zunanjepolitični odbor EP me je imenoval za stalnega poročevalca v nekaterih gremijih, ki zbirajo denar za pomoč tretjim državam, ki so najbolj prizadete v begunski krizi. Ustanovljeni so bili v času prvega begunskega vala v Evropi. Poseben status, ki ga imajo skladi, zaradi česar niso v okviru evropskega proračuna, zagotavlja prožnejše delo. Po drugi strani pa je nad porabo premalo nadzora. Imamo več skrbniških skladov, npr. Bekou, Madad, EUTF for Africa in druge, ki pokrivajo Afriko, Azijo in tudi Južno Ameriko. Prejšnji teden smo sprejeli pomembne odločitve: podaljšali smo mandat nekaterim skladom še za eno leto, v naslednji finančni perspektivi pa jih bomo reorganizirali pod skupno streho, gre za mehanizem NDICI. Sedanji sistem je glede na veliko količino denarja – gre za več milijard evrov − preveč nepregleden in zato težko nadzorovan. V pogajanjih bom zahteval večjo nadzorno vlogo parlamenta in večjo odgovornost prejemnic. 

DEMOKRACIJA: Pri tem gre gotovo za številne odprte probleme …

ZVER: Ja, seveda, samo sklad Madad finančno pomaga Jordaniji in Libanonu, ki sta zaradi sirske krize utrpela največjo škodo. Gostita več milijonov beguncev. Smisel teh skladov je, da se razmere rešujejo čim bliže kriznim žariščem, od koder bežijo migranti.

DEMOKRACIJA: Največ prahu dviga t. i. mehanizem za vladavino prava.

ZVER: Sam po sebi mehanizem v neki mehki obliki ni slaba rešitev. Vendar smo v evropski politiki večkrat videli, da se uporabljajo dvojna merila. Zato obstaja realna nevarnost, da bo levica, ki ima v evropskem parlamentu večino, to zlorabila proti desno usmerjenim vladam. Na neki način se to že dogaja, zlasti proti Poljski in Madžarski. Naslednja je na vrsti Slovenija, ki bo, če tako rečem, za zdaj le na političnem tnalu. Če pa bi res bil sprejet ta mehanizem v trdi obliki, bi to pomenilo, da nekatere države ne bi mogle uporabiti evropskih sredstev. Ne razumem stališča večine slovenskih poslancev, ki so pripravljeni postaviti pod vprašaj evropska sredstva, ki pripadajo Sloveniji. To bi bilo po mojem mnenju v nasprotju s pogodbo. Moram priznati, da je glede tega v Svetu EU veliko več razuma kot v parlamentu.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na razmere v Belorusiji?

ZVER: Razmere v Belorusiji so od nekdaj grozne. Spomnim se, da smo že leta 2000 v okviru srečanja International Republican Institute v Talinu podpisali ostro resolucijo o stanju v Belorusiji. Srečanja se je med drugimi udeležil tudi Viktor Orbán. Razmere se niso izboljšale, nasprotno. Toda nekaj je gotovo; razvoj dogodkov ima svoje zakonitosti, ki jih tudi Lukašenko razume, a težko sprejema: vrnitve nazaj ni! Nekaj se bo moralo spremeniti.

DEMOKRACIJA: Sedanja Evropska komisija je začela svoj mandat decembra lani. Kako ocenjujete njeno dosedanje delo pod vodstvom Ursule von der Leyen?

ZVER: Sem eden tistih, ki je zaznal razmik med njenimi obljubami, ki jih je dala naši poslanski skupini in tudi na predstavitvenem govoru v evropskem parlamentu, in platformo, ki jo sedaj zastopa. Od žgočih tem, kot so varnost, obramba, industrija oziroma delovna mesta, nezakonite migracije in demografija, se je usmerila v bolj mehke politike, kot so varstvo okolja, digitalizacija, sociala ipd. Seveda pa je najbolj zaslužna za ustanovitev sklada za okrevanje. To je zgodovinska poteza, ki bo imela dolgoročne posledice na življenje zavezništva. Ta sklad s sabo potegne tudi koncept lastnih sredstev EU, kar bo močno vplivalo na razmerja moči med institucijami. Seveda se bo najbolj okrepila Komisija.

DEMOKRACIJA: Zakaj?

ZVER: Ker bo razpolagala z lastnim denarjem, z lastnimi viri. Sedaj je Evropska komisija veliko bolj odvisna od Sveta EU oziroma držav članic, ki polnijo evropski proračun.

DEMOKRACIJA: In kako pri tem gledate ne pritiske nekaterih »starih« članic EU, Evropske komisije in dela evropskega parlamenta na domnevni iliberalni demokraciji, se pravi na Madžarsko in Poljsko?

ZVER: O tem sem nekaj že povedal. Toda dejstvo je, da sta Madžarska in Poljska predvsem demokraciji. Ne bi rad sedaj odpiral debate o pridevnikih pred demokracijo. Obe državi sta predvsem demokraciji, a nekaterim gre v nos, da ju vodite desni vladi.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Kaj morajo biti po vaše glavne prioritete Evropske unije v prihodnje? Mislim geopolitično, ekonomsko, demografsko?

ZVER: EU mora postati skupnost zadovoljnih držav članic in hkrati svojih državljanov. V ta namen se bo morala utrditi kot posebna entiteta in se v mednarodnem merilu uveljaviti kot resen igralec. Zagotoviti mora okolje, kjer ne bo strahu pred grozečimi valovi nezakonitih migrantov, terorizma in različnih bolezni, ki so uvožene od drugod. Želim, da bodo zanamci svobodno potovali znotraj zavezništva, da bi bilo čim manj birokratskih ovir, okrepljena skrb za starejše in veliko spodbud za mlade družine, da bi se raje odločale za otroke. Znano je, da je demografsko vprašanje v Evropi bolj žgoče kot npr. okoljsko, ki ga sicer dvigajo v višave.

Biografija

Milan Zver je doktor političnih znanosti, univerzitetni profesor, poslanec v evropskem parlamentu. Pred osemindvajsetimi leti se je na povabilo dr. Jožeta Pučnika aktivno vključil v politiko in postal njegov svetovalec. Kasneje se je zaposlil na ministrstvu za obrambo in postal vodja kabineta ministra Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko so odstavili ministra Janšo, se je zaposlil na Mestni občini Ljubljana. Kasneje je bil izvoljen v ljubljanski mestni svet, državni svet in državni zbor. Bil je tudi minister za šolstvo in šport ter v času slovenskega predsedovanja EU leta 2008 predsednik Sveta EU za izobraževanje in šport. Leta 2009 je s SDS zmagal na evropskih volitvah in to ponovil še leta 2014 in 2019. Leta 2012 je bil predsedniški kandidat. Dva mandata je vodil slovensko delegacijo v Evropski ljudski stranki. Na kongresu v Mariboru leta 2017 je znova postal podpredsednik SDS. Je univerzitetni predavatelj in avtor številnih knjig, znanstvenih in publicističnih člankov.

(Intervju je bil prvotno objavlje v reviji Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine