Piše: Metod Berlec
Z moralnim teologom dr. Ivanom Janezom Štuhecem smo se pogovarjali o njegovi novi knjigi Teološki temelji morale, Katoliški cerkvi, slovenstvu, novih prispevkih za slovenski pomladni program in aktualnem družbenopolitičnem dogajanju.
Dr. Štuhec, nedavno sva se v oddaji Beremo na televiziji Nova24TV pogovarjala o vaši novi knjigi Teološki temelji morale. Če se na začetku tega pogovora še malo dotakneva te vaše knjige. V predgovoru pravite, da za vsako teološko vedo in za vsako humanistično znanost velja pravilo, da so v ozadju konkretnih življenjskih dilem temeljni filozofski, religiološki, antropološki in teološki premisleki. Lahko to malo pojasnite?
Vedno gre za vprašanje človeka, kako ga razumemo, kako ga razlagamo, kako ga umeščamo v ta svet in kako odgovarjamo na njegova temeljna bivanjska vprašanja. Za to ni nobene humanistične znanosti, ki ne bi imela v ozadju konkretnih vprašanj in dilem temeljnih premislekov ved, ki se ukvarjajo s človekom.
Vsebino knjige ste razdelili na štiri velika in zelo obsežna poglavja. V teh štirih delih knjige ste predstavili moralnoteološko tradicijo, biblično moralo, človeško naravo kot temelj moralnosti ter temelje posameznikovih svobodnih in odgovornih moralnih odločitev. Pri čemer je vaše monumentalno delo, kot pravite, povezano tudi z burnim razvojem moralnoteološke vede v drugi polovici 20. stoletja. Ob tem omenjate tako drugi vatikanski koncil kot tudi poraz ideologij …
Drugi vatikanski koncil vsekakor predstavlja prelomnico v Katoliški cerkvi. Teologiji je naročil, naj se vrne k virom. To pomeni k Svetemu pismu in cerkvenim očetom. Zakaj je bilo to pomembno? Zato, ker se je katoliška teologija po zahodnem razkolu s protestanti oddaljila od Svetega pisma in se naslonila na tomizem, iz česar je nastala neosholastična teologija. Pri tem ni nujno vedno bila zvesta misli Tomaža Akvinskega. Hkrati se je zgodil novi vek, ki pomeni obrat od objekta k subjektu. Človek in njegovo gledanje na stvari sta postala ključna. Za to imamo eksistencializem in personalizem, ki povzročita tudi obrat k osebi v teologiji drugega vatikanskega koncila.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
Pri tem omenjate tudi revolucionarno leto 1968. Zakaj je to leto tako prelomno? Tudi v moralnem smislu …
To leto je pomembno za to, ker se postavi pod vprašaj vse avtoritete in vse institucije. Tudi cerkveno. Moralni teologi so bili postavljeni pred izziv, kako pristopiti k moralnim vprašanjem z vidika človekove osebe in ne z vidika avtoritete. Avtoritete so si svoje mesto morale izboriti z dejanji in ne s formalnim statusom. Tako je še danes.
