Piše: Metod Berlec
Z urednico Slovenske matice in nekdanjo državno sekretarko na Ministrstvu RS za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc smo se pogovarjali o najstarejši delujoči slovenski kulturni in znanstveni ustanovi na Slovenskem ter o stanju v slovenski kulturi.
Ste urednica in glavna tajnica na Slovenski matici. Kako ste zadovoljni z iztekajočim se letom, ko je Slovenska matica praznovala 160 let svojega obstoja?
Danes se sploh ne zavedamo, da se midva zdajle morda ne bi pogovarjala slovensko, da ne bi imeli slovenske znanstvene terminologije in znanosti, ne marsikaterega rokopisa in spomenika slovenskega pisatelja, ne svoje univerze, akademije in ne svoje države, če ne bi bili domoljubni Slovenci v drugi polovici 19. stoletja tako preudarni, da so začeli ustanavljati založbe za izdajanje knjižnih del v našem jeziku. Med njimi je nedvomno za začetek slovenskega profesionalnega založništva najbolj zaslužen škof Anton Martin Slomšek. Mariborski rodoljubi so pod vplivom njegovih prizadevanj zbrali sredstva in spodbudili nastanek založbe za izdajanje zahtevnejših besedil, učbenikov, raziskav slovenskega ozemlja in naše identitete, takrat še imenovane Matice slovenske.
Njen pomen za razvoj slovenske knjige, založništva, ohranjanje slovenske pisne dediščine in krepitev slovenske znanstvene terminologije je neprecenljiv. Luiza Pesjakova jo je poimenovala za »mater«, »ognjišče« in »svetišče« slovenskega naroda. Zato sem razočarana nad tem, kako je bila naša obletnica v slovenskem javnem prostoru spoštovana.Televizija Slovenija nam je namenila nekajminutni prispevek ob naši februarski slavnostni akademiji, Gospodarska zbornica Slovenije pa nas je kot organizatorica Slovenskega knjižnega sejma sprva nameravala odriniti v skrajni kot sejmišča, medtem ko so se založbe, ki izdajajo jezikovno malomarna besedila, bohotile po vseh sejemskih dvoranah. Na sejmu, ki časti slovensko knjigo, bi morala biti Slovenska matica letos v središču pozornosti, a nam niso namenili niti enega dogodka. Namesto Knjige je zmagal veliki K-Kapital.
Praznovanje tega jubileja pa ste sami zaznamovali s številnimi prireditvami …
Sami in z dragocenimi soorganizatorji. Poleg slavnostne akademije, ki so jo počastili predsedniki drugih slovanskih matic in predsednica države, je Glasbena matica nam v čast na naš rojstni dan 4. februarja 2024 pripravila koncert z uglasbitvami pesmi iz naše pesniške zbirke Mozaiki. Glaserjev festival je v svoj program vključil naš natečaj za najboljšo pesem o domovini Sloveniji, Slovanska knjižnica je gostila razstavo ob naši 160-letnici, odzvale so se številne gimnazije … Najpomembneje pa je, da smo v letošnjem letu za svoj knjižni program prejeli nagrado Prešernovega sklada, dve Jenkovi nagradi, nominacijo za nagrado večernica in nominacijo za Rožančevo nagrado. To je največja potrditev, da je program Slovenske matice še danes predan kakovostni slovenski knjigi, besedi in jeziku.
V iztekajočem letu ste izdali tudi vrsto knjig, ki jih je vredno omeniti.
Založniško leto 2024 smo začeli z imenitno monografijo Slovenska matica ob 160-letnici, v kateri smo prvič objavili tudi umetniške portrete vseh dosedanjih predsednikov Slovenske matice. Sledila je pesniška zbirka Roberta Simoniška Vračanje k čistosti, otroška avtobiografija Ksenije Majcen o življenju za železno zaveso v Vzhodnem Berlinu, obsežen prevod Pizanskega Cantosa Ezre Pounda, zbirka kratkih zgodb Mateje Gomboc Zavladati vetru, esejistična knjiga Draga Jančarja Zakaj pisati, za konec pa še znanstveni prikaz Jurčiča kot žurnalista dr. Bernarda Nežmaha, zgodovine železarstva na Slovenskem do konca 16. stoletja dr. Gašperja Oitzla, naravoslovna razprava Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih dr. Tine Bregant, prevod filozofskega dela Marthe Nussbaum Jeza in odpuščanje in izredno temeljit pregled zapisov o Kočevju, kočevarjih in njihovi zgodovini v okviru naše zbirke Mestne knjige. Poleg teh smo (nekatere v sozaložništvu) izdali še dve deli o Borisu Pahorju, ki ju je uredila dr. Urška Perenič, zbornike o akademiku dr. Ivanu Gamsu, dr. Francetu Bučarju in Števanu Küzmiču in že drugo leto zapored oživili Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki je naslednik najstarejše slovenske znanstvene revije, pri Slovenski matici prvič izdane leta 1899.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
