9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Dr. Borut Rončević za Demokracijo: Radikalizacija slovenske levice je mimikrija, v funkciji boja za rente

O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v ZDA, Evropi in Sloveniji smo se pogovarjali s sociologom prof. dr. Borutom Rončevićem.

DEMOKRACIJA: Profesor Rončević, če najprej začneva s Fakulteto za uporabne družbene študije, ki jo vodite kot dekan. Katero dodano vrednost prinaša FUDŠ v slovenski visokošolski prostor?

RONČEVIĆ: Slovenski visokošolski prostor je kar dobro razvit in njegov javni del je ta čas solidno financiran. Kljub temu izzivov ne manjka. Ključni izziv je še vedno neugodna demografska slika, pa tudi okolje se izjemno hitro spreminja in temu visoko šolstvo v Evropi ne sledi tako hitro, kot bi bilo treba. Upoštevati moramo, da gre za dejavnost, katere korenine segajo daleč v srednji vek, ki ima običajno visok družbeni status in avtonomijo in je zato tudi danes razmeroma konservativna. Naša fakulteta je v tem smislu privilegirana, saj se precej laže kot večina drugih visokošolskih inštitucij obnaša kot podjetje, ki prevzema dobre prakse iz gospodarstva, išče tržne priložnosti z razvojem novih izobraževalnih in raziskovalnih produktov, zasleduje in v nekaterih mikrosegmentih celo soustvarja trende, se tehnološko neprestano posodablja in eksperimentira s sodobnimi organizacijskimi in menedžerskimi prijemi.

Če pa gledamo samo našo vsebinsko usmeritev, sodimo na področje družboslovja, pa bi izpostavil dve dodani vrednosti. Prva je zagotovo v tem, da se ukvarjamo s temami, ki jih druge družboslovne inštitucije ne pokrivajo in so aplikativno zasnovane, za študente pa so očitno privlačne. Druga pa je v svetovnonazorski pluralnosti. FUDŠ je prostor svobode, pluralnosti, kresanja zelo različnih mnenj. To svobodo in pluralnost kot dekan, kot so počeli tudi moji predhodniki, negujem in zavzeto branim.

To študentje očitno cenijo. Ko sem fakulteto prevzel leta 2018, smo imeli 352 študentov, kar že takrat ni bilo tako malo. Danes jih imamo 619 in počasi se bomo začeli uvrščati med večje slovenske fakultete.

DEMOKRACIJA: Kako pa to, da ste dosegli tak preobrat?

RONČEVIĆ: Po letu 2008 žal še ni bilo ministra v levi vladi, ki se ne bi lotil spremembe visokošolske politike in zakonodaje z namenom ukiniti ali pa vsaj temeljito predrugačiti sistem koncesij v visokem šolstvu. Minister iz vrst Socialnih demokratov je celo vztrajno ponavljal neresnico, da gre za polnjenje zasebnih žepov, četudi smo koncesionarji dejansko predvsem del javne mreže. Na neki način smo več kot desetletje živeli in delali v strahu za prihodnost. Ko sem postal dekan, smo se s sodelavci odločili, da bomo temu naredil konec. Z izjemnim delom tako akademske kot administrativne ekipe nam je uspelo, postali smo neke vrste gazela. Danes koncesija pomeni le manjši delež naših prihodkov in nismo več odvisni od nje, še vedno pa se nam zdi zelo pomembno, da lahko izobraževanje ponujamo tudi ljudem, ki si ga sami ne bi mogli privoščiti.

(…)

DEMOKRACIJA: Opozicija skuša s pomočjo protestnikov, medijev in t. i. globoke države zrušiti aktualno vlado. Kako pri tem gledate na t. i. koalicijo ustavnega loka, ki so si jo izmislili levičarski intelektualci, povezani s Forumom 21? In na Jožeta P. Damijana kot nekakšnega tehničnega mandatarja …

RONČEVIĆ: Najprej bi želel poudariti, da teh podpisnikov, ki se pojavljajo v praktično vseh tovrstnih peticijah in pobudah, v tem kontekstu ne bi smeli poimenovati za intelektualce. Gre za politične aktiviste, ozaljšane z akademskimi titulami, ki svoje nazive uporabljajo za ­­­­to, da svoj aktivizem legitimirajo in mu dajo večjo težo. Kar zadeva štiri stranke, ki so se povezale v tej pobudil in so bile še v začetku tega leta na oblasti, ne gre za nič drugega kot za staro in že nekoliko skisano vino, ki ga želijo servirati v novih steklenicah.

Tudi radikalizacije levice, ki jo vodi ta »kul« koalicija s svojimi podporniki iz intelektualne sfere, ne smemo jemati popolnoma resno. Seveda obstajajo uboge pare, ki verjamejo v te zgodbe. Toda z vidika vodstva teh strank je radikalizacija samo mimikrija v funkciji boja za neupravičene rente.

Malce zlobno bi lahko pripomnil, da še najbolj razumem Jožeta Damijana, nekega profesorja ekonomije, ki bi se mu zdelo »kul« biti predsednik slovenske vlade, če že ne more biti slovenski Yanis Varufakis.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine