Piše: Vida Kocjan
Dr. Anže Burger je izredni profesor, bil je tudi ekonomski svetovalec v kabinetu finančnega ministra dr. Janeza Šušteršiča. Njegova področja raziskovanja so mednarodna menjava, tuje neposredne investicije, outsourcing, podjetništvo in javne finance.
Spoštovani dr. Burger. Predsednik ZDA Donald Trump vztraja pri novih carinah in zatrjuje, da ne bo popuščal, da bo vztrajal pri tem, da so države ZDA leta goljufale, da tega ne bo več in se ne bo upognil. Mnenja so deljena, nekatere države se odzivajo z vzajemnimi carinami, kakšno pa je vaše stališče do te Trumpove drže?
Trumpovo razumevanje carin in njihovih učinkov je v popolnem nasprotju z ekonomsko teorijo in empirično literaturo. Carine ne morejo biti hkrati vir javnofinančnih prihodkov in zaščita domače industrije, česar se je zavedal že ustanovitveni oče ZDA Alexander Hamilton konec 18. stoletja. Empirične študije učinkov carin Trumpovega prvega mandata enotno kažejo, da so breme protekcionizma nosili potrošniki v obliki višjih cen, ameriška podjetja v obliki nižjih marž in ameriški izvozniki v obliki nižjih izvoznih prihodkov zaradi povračilnih ukrepov in močnejšega dolarja. Carine niso imele vpliva na zaposlenost v zaščitenih sektorjih, so pa podražile stroške proizvodnje v drugih dejavnostih v verigi vrednosti. Ironično so bolj prizadele ravno ljudi z nižjimi dohodki, ki večji delež družinskega proračuna namenijo za potrošnjo. Carine so v splošnem višje na nizkocenovne izdelke, na primer puloverji iz akrila so ocarinjeni z 32-odstotno stopnjo, tisti iz kašmirja pa le s 4 odstotki. Ne nazadnje, carine iz leta 2018 niso popravile trgovinskega primanjkljaja ZDA, ki je ostal na 4 odstotkih BDP in se v času Bidnovega mandata celo povzpel na 5 odstotkov BDP.
EU se naj bi bila po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen z ZDA pripravljena pogajati, po poročanju dopisnika STA iz ZDA pa naj bi bil Trump za zdaj možnost kakršnegakoli dogovora zavrnil. Imate morda dodatne informacije, kaj se v resnici dogaja?
EU je kot v preteklih odzivih na protekcionistične ukrepe ZDA ali Kitajske neenotna in to ZDA in Kitajska znata izkoristiti. Predsednica EK Ursula von der Leyen za predlagane povračilne ukrepe na 26 milijard evrov uvoza iz ZDA nima, saj Francija, Italija in Irska ščitijo lastne nacionalne interese, ker se bojijo visokih carin na vino in žgane pijače. Problem EK je že v pripravi povračilnih carin, ki bi prizadele države članice čim bolj enakomerno, pri čemer je izpostavljenost držav trgovini z ZDA zelo heterogena. Oktobra je na primer Kitajska zelo premišljeno s carinami na premium pijače iz EU kaznovala Francijo in njeno industrijo žganih pijač, potem ko je EU uvedla carine na uvoz kitajskih EV. Trump torej igra na močne karte in pritiska na šibko točko EU, ki je v njeni neenotnosti.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
